Romano Prodi, ki je na obisku v Sloveniji že drugič letos, si je skupaj z gostiteljem premierjem Janezom Janšo nato ogledal kobariški muzej, po ogledu muzeja pa se je vpisal tudi v zlato spominsko knjigo. Nato je italijanski ministrski predsednik obiskal še italijansko kostnico nad Kobaridom. Ko sta se premierja poslovila, se je Janša srečal s predstavniki slovenske manjšine v Italiji.

Visoki gost je sicer v Slovenijo dopotoval v soboto pozno popoldne. Tokratni Prodijev obisk je drugi letos, saj je Slovenijo obiskal že 15. januarja, ko je potekalo praznovanje ob vstopu Slovenije v evroobmočje.

Glavni del uradnega obiska italijanskega premierja čaka v ponedeljek, ko se bosta predsednika vlad sama sešla na Brdu pri Kranju in si izmenjala poglede in stališča do možnosti poglobitve dvostranskega in večstranskega sodelovanja, Prodija bodo seznanili tudi s pripravami na slovensko predsedovanje EU-ju v prvi polovici leta 2008. Po srečanju z Janšo bo sledilo še srečanje s predsednikom državnega zbora Francetom Cukjatijem.

Prodi je prvi italijanski premier po l. 1938, ki je obiskal Kobariško, ko je to storil Benito Mussolini.

Pomembni poslovni partnerji, odnose bremeni politika
Odnose med državama zaznamujejo polpretekla zgodovina in tudi teme, ki so se na dnevnem redu pojavile po osamosvojitvi. Italija je drugi najpomembnejši zunanjetrgovinski partner Slovenije. Vrednost menjave je lani znašala 5,6 milijarde evrov, vendar se obe strani strinjata, da bi bila lahko še večja. Spomnimo tudi na obisk italijanskega zunanjega ministra Massima D'Aleme v Ljubljani v začetku januarja, ko so bila aktualna vprašanja jedrske elektrarne v Krškem in plinski terminali v Tržaškem zalivu. Oblikovali naj bi medministrsko delovno skupino za sodelovanje na področju energetike, prometa in ekologije, njeno sestavo pa naj bi potrdili ravno na tokratnem srečanju premierjev.

Slovenska manjšina v Italiji je tudi eno od pomembnejših vprašanj, ki zadevajo medsosedske odnose. S prihodom Prodijeve vlade je v vrstah slovenske manjšine v Italiji zavel optimizem glede vprašanja zaščite Slovencev v Italiji. Nova vlada je marca končno imenovala manjkajoče člane paritetnega odbora, ki nadzoruje izvajanje zaščitnega zakona za slovensko manjšino v Italiji, avgusta pa potrdila tudi seznam 32 občin v Furlaniji - Julijski krajini, v katerih naj bi se ta zakon izvajal. Odlok mora podpisati še italijanski predsednik Giorgio Napolitano. Prodijev obisk so pozdravili tudi predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij.

Fojbe, optanti, odškodnine in Napolitano
Odnose med državama bremeni še optantsko vprašanja, za katerega Slovenija trdi, da je zaključeno, potem ko je leta 2002 vplačala celotno odškodnino za zapuščeno imetje italijanskih optantov v Sloveniji. Italija pa na drugi strani še vedno razmišlja, da bi bilo treba vprašanje urediti kako drugače. Odnose je začinil tudi Napolitano sam, ko je v govoru ob dnevu spomina na fojbe in optante februarja med drugim dejal, da je šlo pri tem za etnično čiščenje in slovanski ekspanzionizem. Predsednik Janez Drnovšek je takrat Napolitanu napisal osebno pismo, odziv pa ni bil tako buren kot, denimo, hrvaški.

Italija in Slovenija sodelujeta tudi na Balkanu. Prvo je Kosovo, s katerim se bo Slovenija ukvarjala med predsedovanjem, Italija pa je sama tudi članica skupine za stike za Kosovo. Potem je tu še hrvaški ekološko-ribolovni pas, ki naj bi začel veljati 1. 1. 2008. Hrvaška pravi, da obe državi obvešča, a je jasno, da gre za evropsko vprašanje, saj je tudi Evropska komisija Hrvaško opozorila, da lahko uveljavitev upočasni njeno približevanje povezavi.

M. K.