Glede na spremembe programsko-produkcijskega načrta bo največje breme nosila Televizija Slovenija. Foto: BoBo
Glede na spremembe programsko-produkcijskega načrta bo največje breme nosila Televizija Slovenija. Foto: BoBo
Igor Kadunc
Kadunc je dejal, da je rebalans finančnega načrta in tudi programsko-produkcijskega načrta potreben, da bi vsaj delno uskladili porabo z razpolagajočimi sredstvi. Foto: MMC RTV SLO

Ta je bil po besedah generalnega direktorja RTV-ja Igorja Kadunca potreben predvsem zaradi povečanja stroškov dela po sprostitvi napredovanj v javnem sektorju.

Kadunc je dejal, da je rebalans finančnega načrta in tudi programsko-produkcijskega načrta potreben, da bi vsaj delno uskladili porabo z razpolagajočimi sredstvi. Po predlogu je za 2,9 milijona evrov ukrepov, ki znižujejo stroške oz. predstavljajo prihranke, in 3,5 milijona evrov, ki jih zvišujejo. Največji del dodatnih stroškov, 2,7 milijona evrov, je zaradi povišanja stroškov dela po lanskem sklepu vlade o sprostitvi napredovanj v javnem sektorju, katerega del je RTV.

Glede na spremembe programsko-produkcijskega načrta bo največje breme nosila Televizija Slovenija, je pojasnil in dodal, da bo televizija razpolagala s tremi milijoni evrov manj kot lani. To se bo, kot je opozoril, na kratki rok poznalo tudi na programih. A predlog sprememb po njegovih besedah predstavlja še sprejemljivo raven, da ne bi programa tako osiromašili, da bi postal negledljiv. Nekoliko več sredstev pa bodo namenili multimedijskemu centru in radiu.

Preostalih več kot 550.000 evrov, kolikor jim manjka do izravnave finančnega načrta, bi dobili s prodajo delnic. V izvedbo izgradnje "news centra" po besedah generalnega direktorja še ne bodo šli, bodo pa še letos namenili sredstva za nov IT-program, kar je bilo načrtovano za prihodnje leto.

Pomisleki svetnikov
Programska svetnica Petra Ložar je opozorila, da se v predlogu rebalansa zvišujejo sredstva v vrednosti 619.000 evrov za koprodukcijo. Jedrt Jež Furlan pa je dejala, da jo boli zmanjšanje sredstev za predvajanje tujega programa (filmi in serije), zato se sprašuje, ali se bo to odrazilo z izgubo gledalcev. Podobne pomisleke glede zmanjšanja tujega programa je imela tudi Danica Cmrečnjak, ki je hkrati opozorila, da se s predlogoma rebalansov povečuje število zaposlenih in zmanjšuje proizvodnja.

Mitja Rotovnik pa je poudaril, da vprašanje, ali podpreti rebalans, pomeni, ali podpreti generalnega direktorja. Z rebalansom pa se po njegovem mnenju plačujejo računi za zavoženo kadrovsko politiko, ki zdaj vpliva na finance in zmanjševanje programa. Po njegovih besedah se bo tretji program televizije "popolnoma razsul", skupaj pa se bo z rebalansom ukinilo 527 enot.

Jelka Stergel, ki je po odstopu Mirana Zupaniča kot njegova namestnica vodila sejo, pa je pozdravila predlog rebalansov, ki prinaša bolj transparentno sliko, kako bo hiša nadaljevala delo v drugi polovici leta. Dejala je, da je treba prisluhniti potrebam po naložbah in modernizaciji, glede zmanjševanja tujega programa pa meni, da se obseg ne bo spremenil, ampak se bo več črpalo iz že zakupljenih pravic predvajanja.

Kadunc je opozoril, da so se skupni stroški dela v zadnjih desetih letih znižali z 80 na 74 milijonov evrov. Zdaj se po njegovih besedah zaposluje dolgoletne honorarne sodelavce, kar se v skupnem proračunu ne bo poznalo, saj se bodo zmanjšali stroški za zunanje sodelavce. "Težava je, da nam primanjkuje denarja za vse to plačevati," je dejal.

Če programski svet ne bi sprejel programsko-produkcijskega načrta, bo RTV imel "16. avgusta sanacijski program, ki bo enak temu rebalansu". Če nadzorni svet ne bi potrdil spremembe finančnega načrta, ne bi mogli prodati delnic in RTV bi imel 600.000 evrov izgube. Prav tako bi zmanjševali predvidene naložbe.

Direktorica Televizije Slovenija Ljerka Bizilj pa je glede predvajanja tujega programa pojasnila, da bodo na prvem programu ohranili premiere, na drugem pa bo kakšna ponovitev več. Sicer pa je poudarila, da se na televiziji ne le zvišujejo stroški dela, pač pa so do zdaj z več kot pol milijona evrov nad predvidenim načrtom pri pridobivanju sredstev.