Posebej kritičen do novinarskega in uredniškega dela na Radioteleviziji Slovenija (RTV SLO) je bil svetnik Slavko Kmetič. Očital mu je politični aktivizem in ga označil za podaljšano roko političnega podzemlja. Po njegovih besedah je informativni program zavestno prikril dejstvo, da je aktualna vlada v izjemno zahtevnem času epidemije "pravzaprav storila nekaj nemogočega" in si za to zasluži pohvalo.

Janez Juhant je ocenil, da se je RTV Slovenija na epidemijo odzvala kaotično in v interesu določenih skupin. Po njegovih besedah je radiotelevizija, namesto da bi spodbujala nacionalni interes, to je varovanje javnega zdravja, ustvarjala vtis, da vlada ne dela v dobro ljudi. Tudi Jelka Stergel je ocenila, da je nekaj zdrsov v politični aktivizem pokvarilo vtis o objektivnosti in profesionalnosti poročanja.

Petra Ložar je razprave omenjene trojice svetnikov komentirala z opozorilom, da so očitno nekateri že začeli urednikovati in posegati v avtonomijo novinarjev ter urednikov. Dejala je, da na programskem svetu še nikoli ni slišala toliko političnega diskurza. Svetniške kolege je tudi pozvala, naj se v razpravah držijo svojih pristojnosti. Dodala je, da "Tarči do zdaj ni ušla nobena vlada".

Poročilo varuhinje

Janko Kos je podvomil, da je poročilo varuhinje pravic gledalcev in poslušalcev Ilinke Todorovski resnično odziv javnosti na programe radiotelevizije. Po njegovem mnenju se v poročilu kaže, da varuhinja ni vselej advokatka občinstva, ampak pogosto prevzame vlogo advokatke novinarjev in urednikov. Dodal je, da iz poročila veje politično-ideološki boj.

Jože Poglajen je poudaril, da v kritikah RTV Slovenija in varuhinje pogreša dejstva. Po njegovih besedah gre le za strankarsko motivirane ocene, ki ne sodijo na programski svet. V bran varuhinji je stopil tudi podpredsednik sveta Matjaž Juhart. Sašo Hribar je opozoril, da agresivni diskurz in diskreditacije ne vodijo v pravo smer. K demokratičnemu diskurzu in čustveni inteligenci v razpravah je pozval tudi Geza Erniša.

Brez dodatka za direktorja

Sicer svetniki niso izglasovali sklepa, po katerem bi generalnemu direktorju RTV Slovenija Igorju Kaduncu za delo med epidemijo na podlagi interventnega zakona za mesec marec, in to od 13. marca, določili dodatek v vrednosti 30 odstotkov urne postavke osnovne plače, za mesec april pa dodatek v vrednosti 25 odstotkov. Od 19 prisotnih svetnikov jih je devet glasovalo za sklep, trije proti, sedem se jih je vzdržalo. Za izglasovanje bi bilo potrebnih najmanj deset glasov.

Pri odločanju o dodatku generalnemu direktorju je svetnike zanimalo na splošno izplačilo dodatkov zaposlenim na RTV SLO. Kot je pojasnil Kadunc, kolektivna pogodba za javni sektor v 39. členu določa, da zaposlenim med epidemijo pripada dodatek v vrednosti 65 odstotkov plače. V marcu je po njegovih besedah ta dodatek prejelo 1129 zaposlenih, v aprilu pa 1206.

Dodatek za delo med epidemijo določa tudi 71. člen interventnega zakona. Ta dodatek je za marec prejelo 127 zaposlenih in za april 145.

Refundacija iz proračuna

Kadunc je navedel, da je RTV Slovenija za izplačila dodatkov po kolektivni pogodbi za marec porabila 289.000 evrov in za april 492.000 evrov, pri čemer za maj ne predvidevajo več izplačil. Po interventnem zakonu je radiotelevizija za marec izplačala za 36.000 evrov dodatkov, za april pa za 52.000 evrov. "Vse te zneske bomo predvidoma dobili refundirane iz proračuna in ne bodo šli v breme RTV-prispevka," je opozoril. RTV Slovenija je zahtevke že posredovala ministrstvu za kulturo, a še ni prejela odgovora.

Za izračun dovoljene mase nagrajevanja po 71. členu interventnega zakona je vlada pri določitvi višine dodatka RTV SLO uvrstila med manj izpostavljene ustanove in se je tako najvišja dopustna masa izračunala na osnovi 2,5 odstotka mase zaposlenih, ki delajo na sedežu, 1,5 odstotka mase tistih, ki delajo od doma, in za osem vodilnih po 35 odstotkov njihove plače.