Majda Širca je komisijo opozorila, da kandidat, ki je sicer prejel največ glasov, ne more biti izbran. Foto: RTV SLO
Majda Širca je komisijo opozorila, da kandidat, ki je sicer prejel največ glasov, ne more biti izbran. Foto: RTV SLO
RTV SLO
Medtem ko zakon o RTV SLO instituta varuha gledalcev in poslušalcev ni posebej omenjal, pa statut nacionalnega zavoda varuha opredeljuje v svojem 13. členu. Foto: RTV SLO

Terpin je podpredsednik Svetovnega slovenskega kongresa, Paljk pa je odgovorni urednik tednika Novi glas. Predlagala ju je zainteresirana javnost. Zataknilo se je pri izbiri člana na predlog političnih strank, zato bodo razpisni postopek ponovili. Predlagani so bili trije kandidati, največ glasov je dobil Luciano Monica, kandidat poslanca italijanske narodne skupnosti Roberta Battellija.

Kandidata LDS-a in SNS-a sta dobila manj glasov. Poslanka LDS-a Majda Širca je nato opozorila, da predlog ne ustreza razpisnim pogojem in da je nezakonit, saj bi morali člani komisije upoštevati načelo sorazmerne zastopanosti političnih strank v DZ-ju. Po tej logiki bi mesto v svetu pripadlo kandidatu LDS-a. Poleg tega poslanec italijanske manjšine ni politična stranka, manjšina pa v programskem svetu že ima svojega kandidata.

Njenim pomislekom so pritrdili tudi preostali člani komisije in vodja zakonodajno-pravne službe. Izbrane kandidate mora zdaj potrditi še DZ.

Zaradi nestrpnega govora v oddaji Piramida so odstopili Spomenka Hribar, Tanja Lesničar Pučko in Vlado Miheljak.

Poziv k ustanovitvi instituta varuha
Varuh pravic gledalcev in poslušalcev pri RTV Slovenija pravi, da je nujno potreben instrument zagotavljanja učinkovitega in neodvisnega obravnavanja pritožb gledalcev in poslušalcev glede programov in delovanja javnega radiotelevizijskega servisa, navajajo predstavniki Mirovnega inštituta.

Slednji menijo, da bi bil za nalogo lahko operativen in učinkovit le posameznik (varuh) ali manjši (na primer tričlanski) organ. Najboljša rešitev bi bila - tako MI -, da organ imenuje plenum (programski svet), ki nato redno obravnava in se odziva na njegova poročila ter ga s tem legitimira.

S tem se RTV Slovenija lahko uvrsti med medijske hiše, ki s samoregulacijskimi mehanizmi utrjujejo svojo zavezanost poklicnim standardom in interesom javnosti ter tako sledijo priporočilom in predpisom Evropske komisije in Sveta Evrope, pišejo v sporočilu za javnost predstavniki Mirovnega inštituta. Neodvisnega, strokovnega, hitrega in učinkovitega odzivanja in obravnavanja pritožb gledalcev in poslušalcev nikakor ne more zagotoviti služba za odnose z javnostmi ali računalniško programsko orodje, kot to v razpravi zagovarjajo nekateri člani programskega sveta, še med drugim navajajo v Mirovnem inštitutu.