Na pomanjkljivosti v sistemu financiranja političnih strank v Sloveniji že vrsto let opozarjajo skoraj vse nadzorne institucije v državi. Na Komisiji za preprečevanje korupcije tako poudarjajo, da je transparentnost financiranja političnih strank in kampanj nujna, pri čemer je po njihovem mnenju pomemben predvsem dejanski, ne zgolj formalni nadzor nad tem področjem, kot ga imamo trenutno v Sloveniji.

2010 za stranke porabljenih 2.658.989 davkoplačevalskih evrov
Po zakonu o političnih strankah imajo pravico do sredstev iz državnega proračuna stranke, ki so na zadnjih volitvah v državni zbor dobile najmanj en odstotek glasov volivcev.

Organizatorji volilne kampanje, katerih listam so pripadli mandati za poslance v državnem zboru ali v Evropskem parlamentu, imajo po zakonu o volilni kampanji pravico do povračila stroškov kampanje v višini 0,33 evra za dobljeni glas, pri čemer skupni znesek povrnjenih stroškov ne sme preseči zneska porabljenih sredstev, razvidnega iz revizijskega poročila Računskega sodišča.

Sredstva, namenjena financiranju strank, teh je v Sloveniji trenutno registriranih 75, se določijo v proračunu Republike Slovenije in ne smejo preseči 0,017 odstotka bruto družbenega proizvoda, doseženega v letu pred sprejetjem proračuna.

Višina sredstev, namenjenih za financiranje strank torej leta 2010 ne bi smela preseči 6.085.000 evrov, dejansko pa je bilo za financiranje strank tega leta porabljenih 2.658.989 evrov. V letu 2011 je bilo za financiranje strank načrtovanih 2.886.131 evrov.

V okviru aktualnih varčevalnih ukrepov vlada načrtuje, da bi stranke iz proračuna dobile polovico manj sredstev kot do zdaj, na spletni strani predlagam.vladi.si pa se pojavljajo tudi pozivi k popolni ukinitvi financiranja strank iz proračuna.

Zgornja meja anonimnosti trikratnik povprečne bruto plače
Glavna težava financiranja političnih strank je po ugotovitvah KPK-ja transparentnost podatkov o nakazilih in zakonsko določen mejni znesek, ki ga je treba prikazati v poročilu. Podatki o pravnih in fizičnih osebah, o višini donacije ter prejemniku sredstev ostajajo v primerih zneskov, nižjih od zakonsko določene meje, skriti. Zgornja meja je trikratnik povprečne bruto mesečne plače za preteklo leto. Kadar je znesek višji od navedenega, pa morajo biti ti podatki navedeni v poročilu.

Iz javno dostopnih podatkov izhaja, da le majhno število prispevkov presega trikratnik povprečne bruto plače, s čimer postane skupna vsota zbranih prispevkov edini javno dostopni podatek, kar pa onemogoča razkritje financiranja političnih strank in donatorjev in posledično morebiten vpliv na delovanje strank, menijo na KPK-ju.

Po ugotovitvah Skupine držav za boj proti korupciji, ki deluje v okviru Sveta Evrope (GRECA), v Sloveniji obstaja izrazita povezava med visokimi zneski donacij posameznim političnim strankam in posledično "prijateljskim" odnosom politike. To se kaže v protiuslugah v obliki neupravičenega vplivanja na postopke javnega naročanja, v postopkih privatizacije in ob imenovanjih na pomembne položaje. GRECO je tako Sloveniji priporočil razmislek, kako povečati transparentnost pri večjih donacijah, ki bi lahko vodile v sporna ravnanja oziroma usluge donatorjem.

V Avstriji meja financiranja prav tako en odstotek glasov
Kako pa je področje financiranja političnih strank urejeno v drugih evropskih državah?

Kot je ob pripravi predloga zakona o političnih strankah zapisala Pahorjeva vlada (v okviru katerega je predlagala ravno nasprotno - prepoved financiranja strank s strani pravnih oseb), so stranke v Avstriji, ki imajo svoje poslance v državnem svetu, in stranke, ki so na volitvah prejele več kot en odstotek veljavnih glasov volivcev, upravičene do sredstev iz državnega proračuna.

Stranke z najmanj petimi poslanci v državnem svetu so upravičene do fiksnega osnovnega zneska, preostanek v proračunu določenih sredstev pa se razdeli glede na uspeh stranke na volitvah. Stranke, ki nimajo izvoljenih poslancev, so v volilnem letu upravičene do sredstev glede na uspeh na volitvah. Stranke so upravičene tudi do povrnitve stroškov volilne kampanje.

Prihodke morajo stranke izkazovati po virih. Donacije, ki presegajo 7.260 evrov, morajo biti navedene v prilogi, in sicer skupni zneski po posameznih vrstah donatorjev (fizične osebe, podjetja, društva, poklicna in strokovna združenja, fundacije, javna sredstva) in tudi posamezni zneski z navedbo imena in naslova donatorja.

Politične stranke v Franciji so upravičene do proračunskih sredstev delno glede na njihovo uspešnost na volitvah v državni zbor delno pa glede na zastopanost v parlamentu. Do določenega pavšala so upravičene tudi stranke, ki so se ustanovile po volitvah, če so v razdobju enega leta dobile tudi prispevke od najmanj 10.000 oseb (vključno s prispevki 500 izvoljenih predstavnikov) v znesku najmanj 150.000 evrov. Stranke lahko prejemajo tudi donacije zasebnikov, pri čemer letni prispevek posameznika ne sme preseči 7.500 evrov. Za donacije nad 3.000 evrov je treba evidentirati podatke o donatorju.

Stranke, ki prejemajo javna sredstva ali donacije, morajo zagotavljati računovodske evidence. Iz njih mora biti razvidno, v katerih drugih pravnih subjektih ima stranka polovico kapitala, člane upravnega organa ali prevladujoč vpliv na odločanje ali vodenje podjetja.

Norveška: 70 odstotkov dohodkov strank od države
V Nemčiji je delovanje strank financirano tudi iz javnih sredstev. Stranka sredstva pridobi glede na uspeh na evropskih, parlamentarnih in deželnih volitvah (za vsak veljaven glas), če doseže določen prag uspeha na volitvah. Stranka je upravičena tudi do določenega zneska, sorazmernega s sredstvi, ki jih je stranka pridobila iz drugih virov (članarine in zakonite donacije).

Javno financiranje stranke ne sme preseči višine sredstev, ki jih je stranka pridobila iz drugih virov, in ne v zakonu določene maksimalne višine. Prav tako niso dopustne tajne donacije, donacije, kjer gre za očitno transfer sredstev tretje osebe, ali donacije, katerih namen je doseganje določene ugodnosti za donatorja. Donacije, ki presegajo znesek 10.000 evrov, je treba prijaviti in razkriti donatorja.

Politične stranke morajo vse prejemke, ki so jih neposredno ali posredno prejele od države in zasebnega sektorja, navesti v računovodskih izkazih, prav tako pa morajo biti razčlenjeni izdatki. Stranke ne smejo prejeti donacije, če je ta dana v očitnem pričakovanju koristi ali posebnih finančnih in političnih prednosti. Če je prejemnik donacije nosilec politične funkcije, se oba, torej donator in prejemnik, znajdeta v kazenskem pregonu zaradi korupcije.

Kot je v svojem vestniku zapisal KPK, morajo na Norveškem biti prispevki, ki jih prejme posamezna politična stranka, ocenjeni po tržni vrednosti in vključeni v javnosti dostopno letno poročilo. Na Norveškem okoli 70 odstotkov dohodka političnih strank predstavlja financiranje od države. Tako sta odvisnost političnih strank od zasebnih donatorjev in tveganje njihovega vplivanja manjša.

Latvija pravnim osebam prepoveduje financiranje strank
Na Hrvaškem morajo politične stranke v letnem poročilu pri donacijah pravnih in fizičnih oseb navesti podrobne podatke o donatorju (datum, znesek, ime, naslov, številko potnega lista ali davčno številko itd.), donacije v obliki izdelkov ali storitev pa morajo biti navedene posebej in ocenjene po tržni vrednosti.

Na Češkem morajo politične stranke poslancem poslati letno finančno poročilo, ki podrobneje razkriva njihove prihodke in izdatke. Identiteta pravnih in fizičnih donatorjev mora biti, ne glede na višino donacije, vključena v letno finančno poročilo.

Latvija pa pravnim osebam, podobno, kot je to predlagala Pahorjeva vlada, prepoveduje financiranje strank.