Iniciativa prosilcev za azil Vič/Kotnikova/Logatec je na novinarski konferenci na Trgu republike predstavila položaj prosilcev za azil ter opozorila tako na deportacije prosilcev za azil na Hrvaško kot tudi na težave z delovnimi dovoljenji za prosilce azila, ki nanj čakajo devet mesecev, kar je skrajni rok, ki ga določa evropska direktiva. V nekaterih drugih državah EU-ja pa imajo možnost dela takoj po vložitvi prošnje za azil.

"Večina nas je pripotovala skozi Hrvaško in nato zaprosila za azil v Sloveniji. Veste, zakaj nismo ostali na Hrvaškem? Zadnja leta so tako mediji kot organizacije za človekove pravice, sodišča in celo Evropska komisija jasno pokazali, da hrvaška policija sistematično zlorablja begunce, jim krade, jih muči in trpinči, po vsem tem pa jih še vrne v Bosno, ne da bi jim omogočila zaprositi za azil. Sami lahko potrdimo resničnost teh poročil, saj smo to nasilje in rasizem doživeli na lastni koži. Tisti srečneži med nami, ki jim je uspelo zaprositi za azil na Hrvaškem, nismo imeli možnost pravičnega postopka. Policija nam je ves čas grozila in nam na koncu izročila papir, na katerem je pisalo, da imamo sedem dni časa, da zapustimo državo," so navedli v izjavi za javnost in dodali, da niso imeli druge izbire, kot da pribežijo v Slovenijo. Zato so bili, kot navajajo, zelo pretreseni, ko jim je čez nekaj mesecev MNZ pojasnil, da jih bodo poslali nazaj na Hrvaško.

"Kako je to sploh mogoče? Mar nismo že dovolj pretrpeli? Zakaj ne moremo najti varnosti v Sloveniji za ljudi, ki so jim bile kršene najosnovnejše pravice, ki so bili poškodovani in trpinčeni. Ministrstvo nas hoče vrniti v ta pekel. Vrniti hoče celo družine z majhnimi otroki, bolne in poškodovane. Vsi vemo, da na Hrvaškem ni pravičnega azilnega postopka. Kaj lahko sploh storimo, če nas vrnejo? Deportacija na Hrvaško je za nas kot smrtna obsodba," so poudarili in dodali, da mnoge evropske države ne vračajo več prebežnikov na Hrvaško.

"Ni sprejemljivo, da pravijo, da je zdaj na Hrvaškem vse drugače, ker so vstopili v schengensko območje. Iz lastnih izkušenj vemo, da ravnajo še vedno enako, Hrvaška nima funkcionalnega azilnega sistema. Hrvaška policija je do beguncev nasilna," so še opozorili. Če deportacije ne bodo preklicane, pa jih nameravajo aktivno preprečiti sami.

Dolgo čakanje na delovno dovoljenje

Prosilci za azil so tudi izrazili željo, da bi jim bil hitreje omogočen dostop do trga dela, saj jih tisti, ki niso prejeli negativne odločbe, dobijo šele po devetih mesecih in so za preživetje popolnoma odvisni od azilnih domov.

"Žepnina, ki jo prejemamo za stroške, znaša le osemnajst evrov. Simbolična vsota, ki z leti ostaja nespremenjena. Zagotovo se zavedate, da to ni dovolj za dostojanstveno življenje v vaši državi. S temi osemnajsti evri ne moremo kupiti niti najosnovnejših potrebščin, vsota ni bila določena z upoštevanjem kakršnih koli realnih cen, niti se ne spreminja z inflacijo," so navedli.

Na predsednika vlade Roberta Goloba so naslovili prošnjo, v upanju, da mu bodo svoj položaj lahko predstavili na sestanku.

Državni sekretar na ministrstvu za delo, pristojen za socialne zadeve, trg dela in zaposlovanje, delovna razmerja in pravice iz dela, Dan Juvan, ki je bil prav tako na novinarski konferenci, je napovedal spremembe zakonodaje na tem področju.

"Evropska direktiva, ki ureja to področje, navaja, da imajo prosilci lahko v državah članicah pravico do dostopa do dela od nič pa do devetih mesecev. Naša država se je v preteklosti odločila, da bo šla na zgornjo mejo. Zakaj, ne znam odgovoriti," je dejal in povedal, da so na delovnem ministrstvu predlagali rok tri mesece. Vendar sta zakona o mednarodni zaščiti in zakon o tujcih, v okvir katerih spada omenjena odločba, v pristojnosti ministrstva za notranje zadeve.

MNZ namerava skrajšati rok za delovna dovoljenja

MNZ je pozneje sporočil, da pripravlja zakonodajne spremembe skrajšanja devetmesečnega roka za dostop prosilcev za mednarodno zaščito do trga dela, ter napovedal, da se bo vodstvo ministrstva v prihodnjih tednih srečalo s predstavniki nevladnih organizacij, tudi s področja mednarodne zaščite.

Na notranjem ministrstvu so dodali, da zakon o mednarodni zaščiti določa, da ima prosilec pravico do prostega dostopa na trg dela devet mesecev po vložitvi prošnje. Ob tem se prosilcu po preteku tega časa omogoči dostop do tečajev poklicnega usposabljanja.

"Takšna določba je v skladu z evropsko direktivo, ki določa, da države članice zagotovijo, da imajo prosilci dostop do trga dela najpozneje devet mesecev od datuma vložitve prošnje za mednarodno zaščito," je ministrstvo odgovorilo na vprašanje, zakaj direktivo implementirati pri zgornji meji, in dodalo, da zaradi svetovnih migracijskih in gospodarskih razmer v zadnjih letih ter zagotavljanja spoštovanja človekovih pravic gredo spremembe na področju mednarodne zaščite v smer zagotovitve hitrejšega in učinkovitejšega dostopa na trg dela.

V prihodnjih tednih se bo vodstvo MNZ-ja srečalo s predstavniki nevladnih organizacij, tudi s področja mednarodne zaščite. Z njimi želi vodstvo ministrstva vzpostaviti konstruktiven dialog, se pogovoriti o vseh odprtih vprašanjih in tako sooblikovati novo zakonodajo, tudi s področja mednarodne zaščite, so še navedli.