Aktivisti in prosilci za azil, zbrani v Ambasadi Rog, so s protestnim branjem pred poslopjem vlade predstavili novo številko glasila Tukaj smo. Prosilci za azil so namreč tudi med zaposlenimi v Sloveniji, a kljub temu živijo v strahu pred deportacijo.

Prosilci za azil dobijo delovno dovoljenje po treh mesecih od prihoda v državo. Vendar pa nekateri kljub redni zaposlitvi, ker azilni postopki trajajo več mesecev in let, prejmejo kot že zaposleni in sindikalizirani delavci odločbo o deportaciji. "To je nevzdržna situacija, posebej danes, ko ima Slovenija množično potrebo po tujih delavcih," je dejal Miha Blažič iz Ambasade Rog.

Dodal je, da vlada od teh ljudi pričakuje, da si dokumente uredijo na konzulatu zunaj EU-ja, za večino to pomeni v Egiptu. "Ta postopek bi trajal mesece ali leta, v tem času pa seveda ne bi obdržali službe. Ne morejo dobiti niti dovoljenja, da bi zakonito potovali na konzulat zunaj naše države," je bil nazoren Blažič. Večini tujcev država izda tudi petletno odločbo o prepovedi vstopa v Slovenijo in EU. "Ko bi enkrat šli iz Slovenije, se ne bi mogli nikoli več vrniti", je dodal.

Predlogi o oddaji vloge na upravni enoti

Po Blažičevih besedah je več ministrstev, sindikatov in delodajalcev zato že predlagalo, da bi lahko v Sloveniji zaposleni tujci svojo prvo vlogo oddali tudi na upravni enoti, a notranje ministrstvo za to ni pokazalo posluha. Pojasnilo je namreč, da migrantom ne morejo odobriti azila na podlagi zaposlitve.

"Ne skušamo se spopadati z vlado, želimo le s protestom pokazati, da smo tukaj in da želimo pomagati in živeti," je povedal Faisal Ali, ki prihaja iz Gane. "Nismo tukaj, da bi izvajali kazniva dejanja. Policija pozna tiste, ki izvajajo zločine, in se tudi ukvarja z njimi. Mi želimo le delati in prosimo za podporo, da lahko to zakonito počnemo še naprej," je dodal.

Kot je razvidno iz dokumenta, objavljenega na strani Urada republike Slovenije za oskrbo in integracijo migrantov, je 10. 1. 2024 na podajo prošnje za mednarodno zaščito čakalo 553 prosilcev, medtem ko jih je 563 čakalo na obravnavo že vložene prošnje za mednarodno zaščito.

MNZ: Ne gre za deportacije prosilcev za mednarodno zaščito

Na ministrstvu za notranje zadeve so v odzivu poudarili, da ne gre za deportacije prosilcev, ampak za predaje prosilcev za mednarodno zaščito v skladu z veljavno zakonodajo EU-ja. "Pri tem vsak primer obravnavamo individualno, ob upoštevanju vseh konkretnih okoliščin posameznega primera in v skladu z veljavno zakonodajo."

Opozorili so tudi na to, da so prosilci za mednarodno zaščito izrazito ranljiva kategorija oseb v družbi, še posebej na trgu dela, saj v državo pridejo brez potrdil o izobrazbi, ne govorijo slovenskega jezika in podobno, zato so lahko podvrženi izkoriščanju in nezakonitim praksam delodajalcev. Na ministrstvu zato menijo, da je ureditev, ki trdnejšo zaposlitev omogoča osebi s priznanim statusom mednarodne zaščite, primerna.

Poudarili so, da zavrnjeni prosilci za mednarodno zaščito lahko pridobijo dovoljenje za delo pod enakimi pogoji kot drugi tujci, torej praviloma pred ponovnim vstopom na ozemlje Slovenije. Taka ureditev je po navedbah ministrstva namenjena tudi varstvu postopka mednarodne zaščite pred zlorabo za potrebe legalizacije prebivanja zaradi dela, kar bi se lahko zgodilo, če bi tujec po zaključenem postopku mednarodne zaščite lahko pridobil dovoljenje za delo pod ugodnejšimi pogoji.

Zapisali so še, da je slovenska vlada v trenutnih razmerah prepoznala pomen celovitega pristopa k upravljanju migracij, zato je ministrstvo v sodelovanju z drugimi resorji in nevladnimi organizacijami začelo pripravljati predlog migracijske in integracijske strategije. Migracijsko strategijo še pripravljajo, medtem ko je bila integracijska strategija novembra lani sprejeta na vladi.