Premier Miro Cerar je odgovor na ustavno obtožbo začel z besedami, da bo govoril tako kot predsednik vlade kot tudi ustavni pravnik, kot nekdo, ki je soustvarjal slovensko ustavo. "S pravnimi argumenti želim zavrniti predmet ustavne obtožbe kot neutemeljen, spregovoriti pa želim tudi o nedopustnih zlorabah sistema in vložitev te obtožbe je nedvomno ena od njih, s katerimi poskušajo razvrednotiti demokratične institucije," je začel govor premier.

"Naša vlada begunske krize med letoma 2015 in 2016 ni ustvarila in si jo še manj želela, morala pa se je z njo soočiti, takrat smo tehtali dve vrednoti, in sicer dobrobit državljanov pa tudi prebežnikov, upam si reči, da smo po najboljših močeh poskrbeli za obe," je na očitke odvrnil Cerar.

"Ali so državni organi dolžni ravnati človečno, ko pravo in razmere to dopuščajo? Ali smejo, ko imajo na voljo dve poti, ki sta obe enako pravni, a je ena bolj človečna kot druga, izbrati tisto, ki v večji meri odraža človečnost, humanost? Ali lahko danes, ko nam varnostne razmere to omogočajo, posamezniku, ki se uspešno in nadpovprečno trudi vključiti v našo družbo, to v skladu s pravnim redom tudi omogočimo?" je v svoj zagovor dejal premier, da je njegova drža do tega problema jasna, in hkrati priznal, da je ne more vedno udejanjiti, a se ji vseeno ne bo odrekel.

Cerar: To je kriminalizacija političnih odločitev
Drugi vidik ustavne obtožbe po premierjevih besedah predstavlja "kriminalizacijo političnih odločitev". "Ustavna obtožba, na katero odgovarjam danes, je ne le zgovorna ilustracija, ampak kar vrhunec tega zaskrbljujočega trenda," je opozoril Cerar.

"Bistveno je, da delovanje vlade ni pravno normirano do te točke, ko bi bila vedno možna le ena odločitev. Modrost pravne ureditve moderne pravne države se kaže v tem, da se pravo na določenih mestih umakne oziroma pusti prostor za vrednostno presojo. Brez vrednostne presoje ni resne politike, ni ne državniških odločitev ne odločne države," je premier opozoril na dejstvo, da ima vlada vedno več možnosti na voljo. Razprava o takšni vrednostni odločitvi je ne samo pravno dopustna, temveč pravno zapovedana, je še dodal.

"Svojega predloga, da se preučijo in uporabijo ustrezne pravne možnosti, da se gospodu Šamiju omogoči, da ostane v Sloveniji, ne bom branil z argumentom, da ga vlada pač ni sprejela. Dejstvo, da o njem nismo sprejeli odločitve, veliko pove o naših notranjih razmerjih in o času, v katerem smo. Nikakor pa ne govori o napačnosti mojega prizadevanja," je sklenil v svoj zagovor.

Grims: Cerar v "želji ugajati" zlorabil položaj
"Vlada Mira Cerarja je čez Slovenijo spustila pol milijona migrantov, rezultat tega pa je, da je danes na avstrijski meji znova kontrola," je v uvodu obrazložitve ustavne obtožbe dejal poslanec Branko Grims. Sirski prebežnik Ahmad Šami je bil ustavljen na avstrijski meji in tam zavrnjen, nato pa je zaprosil za azil v Sloveniji, kjer je izrabil prav vsa pravna sredstva, vključno z ustavnim sodiščem Republike Slovenije, je nadaljeval.

"Sledila je pravna odločba notranjega ministrstva, da ga je treba premestiti na Hrvaško, ki je prav tako evropska država, svobodna, demokratična in varna. Potem pa se je v Sloveniji zgodilo tisto, česar človek skorajda ne more verjeti, če ni navajen slovenskih razmer. Stekla je akcija poslancev, tako vlade in opozicije, ki so Šamija pripeljali v parlament, in še isti dan je reagiral tudi predsednik vlade," je navedel Grims.

V skladu z veljavnimi predpisi je imel premier zgolj eno možnost, in sicer zahtevati, da se brezpogojno spoštuje pravnomočna in izvršljiva odločba. Za Šamija je namreč postopek premestitve po odločitvi pristojnega ministrstva že stekel in bil potem zaradi reakcije premierja Cerarja ustavljen, je pojasnil Grims.

Kaj to pomeni? "Slovenija je po ustavi demokratična država, v kateri ima oblast ljudstvo, ki jo izvršuje po načelu delitve oblasti na zakonodajno, izvršno in sodno. Ena veja oblasti nima pravice blokirati pravnomočne odločitve druge, še najmanj pa ima v odločbo pristojnega organa, ki so jo potrdile vse sodne instance v Sloveniji, pravico posegati predsednik vlade," je opozoril Grims in dodal, da če premier to stori, to pravno pomeni, da je prekoračil svoja pooblastila. Predsednik vade je tako v "želji ugajati" zlorabil položaj, je dodal.

"Predsednik vlade mora vedno in povsod dosledno izvrševati zakone, ne pa nasedati na politične igrice," je sklenil Grims in nadaljeval, da se bo na glasovanju pokazalo, ali je Slovenija res pravna država.

Očitki SDS-a
Poslanci SDS-a so predsedniku vlade Miru Cerarju v predlogu ustavne obtožbe očitali zlorabo položaja v primeru sirskega begunca Ahmada Šamija. S tem ko se je Cerar zavzel, da se zadrži Šamijeva deportacija, je namreč po njihovem mnenju odpravil oziroma zadržal zakonito odločbo ministrstva za notranje zadeve.

Ker predsednik vlade takšnih pooblastil nima, je po mnenju SDS-a zlorabil uradni položaj, prestopil meje zakonito določenih pooblastil ter Šamiju pridobil nepremoženjsko korist.

V SDS-u so prepričani tudi, da ima Cerarjevo ravnanje v tem primeru tudi vse znake kaznivega dejanja zlorabe položaja, zato niso izključili možnosti vložitve kazenske ovadbe.

Cerar: Gre za "politikantski manever"
Cerar je očitke že zavrnil ter predlog ocenil kot nov "politikantski manever" SDS-a in predsednika te stranke Janeza Janše, s katerim želi dodatno ovirati delo vlade. Zatrdil je, da tako v primeru Šami kot v drugih primerih ni kršil ustave ali zakona.

Peti predlog obtožbe v zgodovini Slovenije
To je že peta ustavna obtožba v samostojni Sloveniji. Janez Drnovšek je kot predsednik vlade doživel tri, Danilo Türk v funkciji predsednika republike eno. Nobena pa še nikoli ni prišla pred ustavno sodišče. Ko gre za predsednika vlade, je to povsem razumljivo, je za Radio Slovenija dejal ustavni pravnik Igor Kaučič. Tudi ustave drugih držav poznajo ustavno obtožbo, a se ta redko uporablja, če že proti predsedniku republike, ne pa proti predsedniku vlade, je poročal Radio Slovenija.

V ustavni obtožbi mora biti konkretno navedena kršitev ustave ali zakona, ne zgolj neprimerno ravnanje. Gre namreč za ugotavljanje pravne odgovornosti po pravilih kazenskega postopka. V primeru ministrov in predsednika vlade je na razpolago vrsta drugih instrumentov. Od interpelacije do konstruktivne nezaupnice, je še pojasnil Kaučič.

Kaučič: Obtožba v funkciji predvolilnega boja
Pogosto gre po besedah Igorja Kaučiča pri ustavni obtožbi za politične, ne pa ustavnopravne namene oziroma razloge. Ustavna obtožba je torej v funkciji skorajšnjih volitev, namenjena predvsem nagovarjanju volivcev. Njeni predlagatelji bodo predsedniku vlade in vladi skoraj zagotovo očitali tudi zadeve, ki z ustavno obtožbo niso neposredno povezane.

Ustavna obtožba je institut, s katerim lahko DZ predsednika republike, predsednika vlade ali ministre pred ustavnim sodiščem obtoži kršitve ustave in zakonov, storjene pri opravljanju njihovih funkcij. Če je predlog v DZ-ju izglasovan, ustavno sodišče ugotavlja odgovornost funkcionarja. Če ugotovi, da obtožba ni utemeljena, ga oprosti, če pa ugotovi kršitev ustave ali hujšo kršitev zakona, pa lahko z dvotretjinsko večino odloči, da mu preneha funkcija.