Sočasno bo vlada predlagala zadržanje izvajanja zakona, je na tiskovni konferenci po seji vlade pojasnil tekoče posle ministra za pravosodje opravljajoči Aleš Zalar. Vlada namreč meni, da je poseg v ustavne pravice nesorazmeren in da se zakona ne da v celoti izvajati. Zakon je parlament sprejel konec oktobra, državni svet je nato nanj sprejel veto, poslanci pa so ga znova potrdili 2. novembra.

Sprememba zakona sicer predvideva, da bi solastnikom plačilno nesposobnih podjetij onemogočili ustanavljanje novih podjetij, predlog pa so vložili v SLS-u. Vlada sprememb zakona sicer ni podpirala, saj naj bi postavljal v nepravičen položaj menedžerje, ki so zašli v težave in bodo na zdrav in pravičen način želeli rešiti svoja podjetja.

Ajpes in sodišča: Zakona ni mogoče izvajati
Da z zakonom ni vse v redu, so vlado opozorila sodišča, ki vodijo registrske postopke in Ajpes, ki vodi registrske postopke za podjetnike. Prav Ajpes (Agencija RS za javnopravne evidence in storitve) je vlado, kot je dejal Zalar, izrecno pozval, naj vloži zahtevo za oceno ustavnosti zakona. Ajpes je še dodal, da zakona ne more izvajati, in opozoril na negativne posledice na podjetništvo, saj bi se postopki registracije močno upočasnili. Zaradi enotne vstopne točke je trenutno novo podjetje mogoče registrirati v enem dnevu, ob izvajanju zakona pa bi se to raztegnilo na več mesecev.

Na neskladnosti je opozorilo tudi vrhovno sodišče, saj nekaterih določb, ki zahtevajo pridobivanje podatkov iz evidenc, ki ne obstajajo, ni mogoče izvajati. Zalar je dejal, da je zakon nekonsistenten in bi lahko povzročil "ogromno škodo nacionalnemu gospodarstvu". Težava je v tem, da "šteje vsak podjetniški neuspeh kot protipravno dejanje. To je skregano ne le z zdravo logiko, ampak tudi z vsemi spoznanji v mednarodnem poslovnem in pravnem okolju," je opozoril Aleš Zalar.

Dodaja, da je sankcija, ki jo predvideva zakon – desetletna prepoved opravljanja enakega dela – nesorazmerna. Tako slovenska kazenska zakonodaja predvideva sankcijo le petletne prepovedi opravljanja poklica, a le v primeru pravnomočne obsodbe.

Zakon predlagal SLS
Predsednik SLS-a Radovan Žerjav, prvopodpisani pod predlog zakona, je pred drugim glasovanjem v državnem zboru dejal, da so v stranki vložili predlog zakona, ko so se na očeh javnosti dogajale zlorabe zakonodaje, s katerimi so se izčrpavala podjetja. "S predlogom zakona onemogočamo kvazikrizne menedžerje, ki letajo s cveta na cvet in za svoje letanje ne odgovarjajo," je takrat zagotovil.

Zakon namreč prepoveduje ustanavljanje, vodenje ali nadziranje družb osebam, ki so člani poslovodstva ali organa nadzora družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja, razen če v nepravdnem postopku dokažejo, da so v takšni družbi ravnale s skrbnostjo vestnega in poštenega gospodarstvenika. Ta omejitev bo veljala tudi za osebe, ki so bile na omenjenih funkcijah do dve leti pred začetkom insolventnega postopka.