Poslanci so se po razpustu parlamenta sešli na izredni seji, na kateri so znova odločali o noveli kazenskega zakonika, noveli zakona o kazenskem postopku, zakonu o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja, noveli zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije in noveli zakona o gospodarskih družbah, na katere je državni svet izglasoval veto. Za potrditev zakonov je bilo tokrat potrebnih 46 glasov, ki so jih zakoni tudi dobili.

V DZ-ju sta še pred izredno sejo potekali seja odbora za gospodarstvo, na kateri so obravnavali zahtevo DS-ja za ponovno odločanje o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah, in seja odbora za notranjo politiko, na kateri so razpravljali o zahtevah za ponovno odločanje o omenjenih zakonih. Vsi štirje zakoni so bili po mnenju odbora ustrezni za obravnavo na izredni seji.

Pred DZ-jem zasedata še odbora za gospodarstvo in notranje zadeve
Predstavnik državnega sveta Bogomir Vnučec je na seji odbora za notranjo politiko zavrnil očitke ministra Zalarja, da DS podpira tajkune in da želi škodovati državljanom. Pojasnil je, da so se v DS-ju pojavili pomisleki o tem, ali je tako obsežna sprememba kazenskega zakonika potrebna in v času pred volitvami sploh smiselna. Opozoril je, da novela zakona deli pravno stroko, kar po njegovem mnenju pomeni, da zakon ni dober. Poudaril je, da še posebej nasprotujejo določbam, ki uvajajo kazni za nalaganje različnih datotek s spleta, glede zaščite spolne nedotakljivosti otrok pa je dejal, da je to področje že dovolj dobro urejeno z zdajšnjim zakonom.

Zalar je dejal, da je novela kazenska zakonika nastajala kar tri leta, pri čemer je bila močno angažirana pravna stroka, zato trdi, da ni mogoče trditi, da razdvaja stroko. "Rezultat veta na ta zakon lahko ima precej neugodne posledice na pravno varnost v naši državi," je naglasil in dodal še, da je nujno tudi, da z novelo zakona zaščitimo spolno nedotakljivost otrok, pri čemer naj bi bili pomisleki državnega sveta "popolnoma nesprejemljivi".

Vinko Gorenak (SDS) je dejal, da bodo sprejemu zakona v stranki nasprotovali. Pojasnil je, da ne drži, da bi bil sedanji kazenski zakonik ovira za pregon tajkunov in gospodarske kriminalitete. Pri tem se je skliceval tudi na nekdanjega člana LDS-a Blaža Kavčiča, ki naj bi dejal, da je novela kazenskega zakonika zakon o pomilostitvi tajkunov.

"Čudi me, da se sklicujete na Kavčiča, ki je zelo ležerno in neodgovorno, kot celoten DS, opredelil nekaj kot amnestijo za tajkune," je dejal Franco Juri (Zares). Poudaril je še, da je DS z vetom dokazal veliko nevednost, pri čemer naj bi nastopil z besednjakom, "ki izhaja iz znanih lobističnih interesov".

Ustrezna tudi zakona o kazenskem postopku in odvzemu nezakonitega premoženja
"Veto smo izglasovali, ker menimo, da so kršena temeljna načela o kazenskem postopku. Iskanje pravice in hitrost postopka sta si v resnem nasprotju, kar za obtoženca pomeni jemanje v obstoječem zakonu zagotovljenih pravic," je o razlogih za veto na zakon o kazenskem postopku dejal državni svetnik Mihael Jenčič. Zalar mu je odgovoril, da ima Slovenija izredno visoko raven varstva pravic obdolžencev v kazenskem postopku. Te pravice so, kot pravi, zapisane tudi v ustavi, zagotovljene pa naj bi bile tudi z novim zakonom.

Jenčič je še povedal, da so imeli svetniki vsebinske pomisleke tudi glede zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja. "Zakon je sicer všečen, vendar nekatere rešitve po našem mnenju niso v skladu s pravnim redom Slovenije," je dejal. Izpostavil je retroaktivnost in razlog za sum, "ki je lahko že ovadba nezadovoljnega soseda, in v takem primeru je to že lahko razlog za uvedbo finančne preiskave". Zalar je argumente državnega sveta zavrnil kot neutemeljene.

Novela zakona o gospodarskih družbah pred poslance
Poslanci so na odboru za gospodarstvo odločili, da pošljejo odločanje o dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah še enkrat pred poslance v parlament.
Borut Meh (DS) je na odboru poudaril, da je pobuda za veto na dopolnitve zakona o gospodarskih družbah posledica predlogov stroke in delodajalskih združenj, ki ne morejo razumeti, "da je bil sprejet zakon, ki sankcionira na podlagi neutemeljenega suma." Pojasnil je, da DS ne podpira gospodarskega kriminala, vendar rešitve, zapisane v zakonu, po njihovem mnenju niso dobre, ob enem pa menijo, da je zakon zaradi t. i. obrnjenega dokaznega bremena - protiustaven.

Zakonu nasprotuje tudi gospodarska zbornica in vlada, ki po besedah državnega sekretarja Janka Burgerja meni, da zakon kriminalizira podjetniško pobudo. Proti zakonu naj bi glasovala poslanec SD-ja Matevž Frangež in Vili Rezman (nepovezani).

Temeljni cilj novele je po besedah Franca Bogoviča (SLS - predlagatelji novele) preprečevanje ustanavljanja, vodenja in nadziranja družb osebam, ki so bile družbeniki, delničarji z več kot 25-odstotnim lastniškim deležem ali člani poslovodnega ali nadzornega organa družbe, nad katero je bil začet postopek zaradi insolventnosti ali prisilnega prenehanja oz. so imele takšen status v družbi največ dve leti pred tem. Na očitke o neustavnosti novele pa je dejal, da se lahko o tem izreče zgolj ustavno sodišče.

Bogdan Barovič (SNS) pa je poudaril, da je predlagani zakon posledica nedelovanja pravne države, "ker pravosodna veja ni glede kriminalizacije gospodarskega kriminala naredila nič."

Vlada zakona o gospodarskih družbah ne podpira
Na seji DZ-ja je Radovan Žerjav (SLS) dejal, da so v stranki vložili predlog zakona, ko so se na očeh javnosti dogajale zlorabe zakonodaje, s katerimi so se izčrpavala podjetja. "S predlogom zakona onemogočamo kvazikrizne menedžerje, ki letajo s cveta na cvet in za svoje letanje ne odgovorjajo," je zagotovil. Burger je nato ponovno zatrdil, da vlada zakona ne podpira, saj naj bi postavljal v nepravičen položaj menedžerje, ki so zašli v težave in bodo na zdrav in pravičen način želeli rešiti svoja podjetja.

Breda Pečan je napovedala, da bo večina poslancev SD-ja zakon podprla, saj se jim zdi nedopustno, da nekateri ustanavljajo podjetja drugega za drugim, ne glede na svoje delovanje v preteklosti in ne glede na to, da delavci ostajajo na cesti. Alojzij Potočnik (Zares) je dejal, da je treba državne institucije, če ne delujejo, spraviti v tek, kar lahko, kot pravi, dosežemo z omenjenim zakonom. Zakon bodo po besedah Antona Urha podprli tudi v DeSUS-u.

Žnidaršič: Argumenti DS-ja privlečeni za lase
Poslanci so nato obravnavali novelo kazenskega zakonika. Zalar je v imenu predlagateljev ponovno zavrnil, da prinaša novela pomilostitev za tajkune in tovrstne trditve označil za "poceni politični populizem".

LDS, Zares in nepovezani poslanci so napovedali podporo zakonu. Franc Žnidaršič (nepovezani poslanci) je prepričan, da so argumenti DS-ja za veto "privlečeni za lase". Gvido Kres je dejal, da so poslanci SLS-a že pri prvi obravnavi poudarili všečnost novele, in hkrati izrazili dvom o njeni učinkovitosti. Enako kot DS se bojijo, da bi pri preganjanju določenih kaznivih dejanj kriminalce vendarle pomilostili. Za razliko od SLS-a pa zakon podpirajo v DeSUS-u, kjer menijo, da je zakon dober in naravnan k hitremu in učinkovitemu preganjanju kriminala.

Da je zakon potreben, po besedah Darje Lavtižar Bebler menijo tudi v SD-ju. S tem pa ne soglašajo v SDS-u. Jože Jerovšek je zatrdil, da tako obširna sprememba kazenskega zakonika ni potrebna, hkrati pa naj bi vključevala "trhle rešitve", ki so po njegovem morda celo samo kulisa za zaščito tajkunov.

Jelinčič: Zakon o kazenskem postopku korak v leto 1968
Glede zakona o kazenskem postopku je Zalar dejal, da gre za moderen kazenski postopek, ki omogoča obdolžencu izbiro, ali si bo s priznanjem dejanja zmanjšal kazen ali ne, hkrati pa je zavrnil očitek, da obdolženec ne bo mogel naknadno zahtevati novih dokazov.

Jelinčič je dejal, da je zakon korak nazaj, v leto 1968, zato naj ga v SNS-u ne bi podprli, v DeSUS-u pa naj bi za zakon glasovali, saj menijo, da uvaja rešitve, ki bodo poenostavile postopke, ne da bi kršile pravice obdolžencev.

Vinko Gorenak je dejal, da v SDS-u zakonu ne bodo nasprotovali, saj novela v osnovi ni škodljiva, ne prinaša pa rešitev, kot bi si jih v stranki želeli. Pavle Gantar je napovedal podporo zakonu, saj v Zaresu ocenjujejo, da so zdajšnji kazenski postopki prepočasni in nelogični. V LDS-u menijo, da gre pri omenjenem zakonu za ustvarjanje okolja za delovanje pravne države, zato ga bodo podprli. Enako bodo ravnali tudi v SD-ju in SLS-u.

Zakon o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja s široko podporo
Franco Juri je v imenu predlagateljev zakona o odvzemu nezakonito pridobljenega premoženja poudaril, da je bistvo zakona, da se država opremi z učinkovitim sredstvom za zajezitev organiziranega kriminala. "Zakon je skregan z zdravo pametjo," pravi Jelinčič. Njegova stranka je tudi edina, ki sprejetja zakona ne podpira.

Šuštaršič: Zakon krši pravice invalidov
Poslanci obravnavajo še novelo zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije. Z njo bi se v loteriji zmanjšalo število članov sveta FIHA, v katerem ne bi več imele večine invalidske organizacije, temveč bi bilo enako število mest namenjeno invalidom in humanitarnim organizacijam. Nacionalni svet invalidskih organizacij zato že napoveduje referendum.

Državni svetnik Boris Šuštaršič je zatrdil, da je z zakonom kršena mednarodna konvencija o pravicah invalidov, zato poslance poziva, naj glasujejo tako, da invalidom ne bo treba iskati pravice v Bruslju in New Yorku.

LDS, Zares in SD bosta zakon podprla, nepovezani poslanci bodo večinsko glasovali proti, SDS-ovi poslanci pa bodo glasovali po svoji vesti.