Vlada je na dopisni seji sprejela mnenja o zahtevi državnega sveta po ponovnem glasovanju poslancev o treh zakonskih predlogih. V mnenju glede zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora vlada navaja, da podpira "utemeljen in legitimen cilj" zakona, torej da nihče ne more obdržati premoženja, ki ga je pridobil na nezakonit način oziroma z nezakonito dejavnostjo.

"Ne gre za kriminalizacijo gospodarske dejavnosti"
Ob tem vlada zavrača trditev svetnikov, da zakon v primerjavi s preostalimi kaznivimi dejanji nesorazmerno kriminalizira gospodarsko dejavnost. Kot pojasnjuje, gre za postopke finančne preiskave in druge institute iz zakona, ki jih bodo pristojni organi uporabili v primeru, ko bo podan sum storitve enega izmed kataloških kaznivih dejanj in bo hkrati obstajal sum nezakonito pridobljenega premoženja. Prav tako se vlada ne strinja s trditvijo DS-ja, da zakon izhaja iz predpostavke, da je celotno premoženje, ki ga je posameznik ustvaril, pridobljeno s kaznivimi dejanji.

Glede novele zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije vlada poudarja, da bo razmerje med predstavniki invalidskih in humanitarnih organizacij, kot ga predvideva predlog, zagotavljalo uravnoteženost razmerij v svetu fundacije. Zaradi tega se ne bo zmanjšal obseg sredstev, namenjen financiranju invalidskih organizacij, zatrjuje.

Vlada proti zakonu o gospodarskih družbah
O dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah pa pojasnjuje, da vlada že v mnenju, ki ga je sprejela 5. maja, zakona ni podprla. Kot je zapisano v danes sprejetem mnenju, je vlada ponovno preučila argumente, a zakona ne podpira.

"Kazenski zakonik ni amnestija tajkunom"
Na stališče predsednika DS-ja Blaža Kavčiča glede kazenskega zakonika pa so se danes odzvali na pravosodnem ministrstvu. Po njihovih navedbah ne drži, da bi zakonik predstavljal potencialno amnestijo za pregon tajkunov. Prav tako zavračajo očitke, da bi pravosodni minister Aleš Zalar zavajal z navedbami o kazni, ki naj bi Sloveniji grozila zaradi neimplementacije okoljske smernice. Kot opozarjajo na ministrstvu, namreč veljavni zakonik ni ustrezno usklajen s smernicami o o varstvu okolja, kot to narekuje in zahteva Evropska komisija.

Z vetom na kazenski zakonik je bil po mnenju ministrstva postavljen pod vprašaj zaključek in izvajanje reforme kazenskega pravosodja. Ob njegovi neuveljavitvi lahko nastanejo posledice ne le na področju oškodovanja javnih sredstev in varstva okolja, temveč tudi na področju gospodarskega kriminala, varstva otrok in mladine pred spolnim izkoriščanjem, še opozarjajo na pravosodnem ministrstvu.