V zadnjih dneh vse več vidnih politikov poziva k ukinitvi državnega sveta, neke vrste drugega doma slovenskega parlamenta, ki predstavlja korporativne interese v družbi. Po četrtkovih vetih na kar pet zakonov je razloge zanje na tiskovni konferenci predstavil predsednik državnega sveta, nekdanji član LDS-a Blaž Kavčič.
Državni svet je po njegovem mnenju moderna demokratična institucija, katere vloga je v svetu uravnoteževanje. Nima zakonodajnega pooblastila, lahko pa poslance opominja na slabe rešitve in prispeva svoja mnenja. "Državni svet že dolgo opozarja na številne paradigmatske spremembe, ki jih zdaj - sicer v površni obliki - že ponavljajo številne politične stranke," je izjavil.

Kavčič: Zalar je zavajal
Glede kazenskega zakonika je državni svet ugotovil, da je minister za pravosodje Aleš Zalar (LDS) zavajal z grožnjami, da lahko nastopijo finančne sankcije, saj da Slovenija ne bo implementirala ureditve, ki jo nalaga evropska okoljska direktiva. Po Kavčičevih besedah pa je prav nasprotno - ta direktiva je že v veljavi, saj njene rešitve vsebuje zdaj veljavni kazenski zakonik iz leta 2008, ki je bil z njeno vsebino dopolnjen že v fazi nastajanja. Edina težava je, da minister o tem ni notificiral Evropske komisije. "Zakaj ni, ne vem. Pač mu je ušlo," je izjavil Kavčič.

Kavčič: Sumimo, da gre za trojanskega konja
Kavčič je navajal več pravnikov, ki menijo, da bodo na novo opredeljena kazniva dejanja v kazenskem zakoniku omogočala obrambi argument, da gre za novo kaznivo dejanje. Ker zakon - razen v zelo redkih izjemah - ne more veljati za nazaj, bi te spremembe dejansko pomenile amnestijo pri določenih kaznivih dejanjih, je bil kritičen Kavčič. "V konkretnem primeru novele kazenskega zakonika gre za utemeljen sum, da gre za trojanskega konja," je izjavil. Ta dva razloga - Zalarjevo zavajanje in potencialna amnestija - sta po Kavčičevem mnenju več kot zadosten razlog, da državni svet poslance z vetom opomni k ponovnemu premisleku.

"Rušimo sistem, ki ga EU navaja kot dobro prakso"
Glede veta na loterijski zakon je uvodoma pojasnil, da je kot predsednik DS-ja dolžan predstaviti stališče institucije, tudi ko se z njim ne strinja. Najbolj problematizirano načelo tega zakona je bilo, da se "ruši sistem, ki ga tudi Evropska unija navaja kot sistem dobre prakse". Zato ga ne bi smeli rušiti, temveč vnašati izboljšave, je nadaljeval. Dodal je še, da bi se morale o delitvah morale invalidske organizacije same, brez vmešavanja poslancev.
Podjetje v stečaj, menedžer 10 let brez dela
Novela zakona o gospodarskih družbah je po mnenju Boruta Meha, predstavnika interesne skupine delodajalcev, protiustavna. Ideja zakona je po Mehovem mnenju sicer dobronamerna in spodbujena na krilih zgražanja javnosti na izigravanje predpisov, vsebuje pa nekatere "povsem nesprejemljive rešitve". Izpostavil je določilo, da menedžer podjetja, ki gre v stečaj, še deset let zatem ne bo mogel opravljati poklica. "Veliko večjih podjetij je s spornimi ravnanji potegnilo v stečaj manjša, potem pa tudi v teh manjših ne bodo mogli več opravljati poklica," je pojasnil.

Državni svet je sprejel veta na naslednje pravne akte: na novelo kazenskega zakonika, novelo zakona o kazenskem postopku, zakon o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije, novelo zakona o gospodarskih družbah in na zakon o odvzemu premoženja nezakonitega izvora. Veto na sprejet zakon pomeni, da mora državni zbor o aktu znova odločati, pri čemer je potreba absolutna večina 46 poslancev.

Zares: DS je slepič zakonodajne veje oblasti
Za ukinitev DS-ja se med drugim zavzemajo SDS, Državljanska lista Gregorja Viranta, med njimi je tudi Zares, ki se je že odzval na tokratna Kavčičeva pojasnila. Kot je v sporočilu za javnost zapisal vodja poslanske skupine Zaresa Franco Juri, v DS pospešeno vdirajo tako interesi strank kot posameznih lobijev, zato je DS vse manj uravnoteževalec. Še več, DS je direktno obtožil podleganja odvetiškemu lobiju ter lobiju državnega svetnika Borisa Šuštaršiča.

Prihranek 2,3 milijona evrov
"Iz ravnanja državnih svetnikov je več kot razvidno, da pri njihovem odločanju o odložilnih vetih ni šlo za odločanje na podlagi vsebine posameznega zakona, ampak za vzajemno podporo posameznih interesnih skupin po načelu kravjih kupčij 'ti meni jaz tebi'," je zapisal Juri. Izpostavil je prihranek 2,3 milijona evrov v primeru ukinitve DS-ja. "Je modro prepustiti vso in izključno moč samo političnim strankam ali pa je pametno imeti neko čvrsto protiutež, ki da drugo mnenje," se je ob tem vprašal Kavčič. Po njegovem mnenju je argument cene delovanja DS-ja smešen v luči pomembnosti delovanja demokratičnega sistema.

Juri: Delovanje po načelu 'ti meni jaz tebi'
Juri po drugi strani meni, da je iz ravnanja državnih svetnikov več kot razvidno, da pri njihovem odločanju o odložilnih vetih ni šlo za odločanje na podlagi vsebine posameznega zakona, ampak za vzajemno podporo posameznih interesnih skupin po načelu kravjih kupčij "ti meni jaz tebi". Kavčič sicer trdi nasprotno: Da je iz konkretnih primerov najpomembnejših glasovanj dokazljivo, da v DS-ju nobena stranka ne prevladuje, poleg tega v DS-ju ni delovanja na podlagi delitve koalicija - opozicija.

Zbor pokrajin in občin namesto DS-ja?
V Zaresu pravijo, da v drugih državah institucije z vlogo DS-ja večinoma ukinjajo. Stranka predlaga nadomestitev DS-ja s teritorialnim predstavnikom, zborom pokrajin in občin. Ta bi odločal le o vprašanjih posebnega pomena za lokalne skupnosti. "Še posebej zdaj, ko smo uzakonili ločitev poslanske in županske funkcije," je sklenil Juri.