Popolnega seznama strank in list, ki se bodo potegovale za vstop v državni zbor, še ni, saj bo šele sredi novembra jasno, komu vse je uspelo zbrati dovolj glasov podpore. Za zdaj je znano, da se na volitve odpravljajo vse zdajšnje parlamentarne stranke, poleg njih pa še Lista Gregorja Viranta, Lista Zorana Jankovića Pozitivna Slovenija, Stranka za trajnostni razvoj (TRS) Matjaža Hanžka, Demokratična stranka dela Franca Žnidaršiča, Nova Slovenija (NSi) z Ljudmilo Novak, Stranka enakih možnosti Elene Pečarič, Stranka mladih Slovenije Darka Krajnca in koalicija Za Slovenijo. Gibanje za Slovenijo, ki združuje del slovenskih županov, bo skušalo zbrati 8.000 podpisov.

Za Državno volilno komisijo se je delo že začelo. Roki so določeni. V tujino bodo poslali 54 tisoč glasovnic. V afriške države in države, kamor pošta putuje več kot 10 dni, bodo poslali 900 praznih glasovnic, popolne glasovnice (z imeni kandidatov) pa bodo šle v Kanado, Avstralijo, Argentino in ZDA.

DZ mora biti izvoljen najpozneje v dveh mesecih
Ko predsednik republike razpusti parlament in razpiše predčasne volitve, mora biti nov državni zbor izvoljen najpozneje dva meseca po razpustu prejšnjega, predčasne volitve pa se lahko opravijo najprej v 40 dneh od dneva razpisa.

Volilna kampanja se uradno začne 30 dni pred volitvami, torej 4. novembra. Politične stranke, skupine volivcev oziroma posamezniki, ki se bodo želeli potegovati za sedeže v parlamentu, bodo lahko od petka, torej dneva, ko bodo začeli teči roki za izvedbo volitev, začeli pridobivati podpise podpore volivk in volivcev, potrebne za vložitev kandidatnih list.

Stranke potrebujejo za vložitev kandidature podpise treh aktualnih poslancev ali 50 podpisov volivcev, medtem ko potrebujejo nestrankarske kandidatne liste podpise najmanj tisoč volivcev v vsaki volilni enoti, v kateri kandidirajo.

Organizatorji volilne kampanje morajo do ponedeljka odpreti posebne transakcijske račune, s katerih bodo poravnavali vse stroške kampanje

DZ odloča le o nujnih zadevah na izrednih sejah
Mandat zdajšnjega sklica DZ-ja bo sicer kljub razpustitvi trajal vse do ustanovne seje novega državnega zbora, ki mora biti sklicana najpozneje 20 dni po izvolitvi. Tudi aktualni poslanci bodo do takrat obdržali svoje funkcije. To pa ne pomeni, da bo imel DZ v tem času tudi polna pooblastila, saj bo lahko odločal le še o nujnih zadevah na izrednih sejah.

O tem, katere zadeve so nujne, pa bo odločal kolegij predsednika DZ-ja Ljuba Germiča z glasovi navzočih predstavnikov poslanskih skupin, ki imajo skupaj vsaj dve tretjini poslancev. Enaka pravila bodo veljala za seje delovnih teles.

Kratko, burno
Po mnenju Pavla Gantarja, ki je parlament vodil do začetka septembra letos, je bil mandat sicer kratek, a zelo buren. "Prvič je bil pravnomočno obsojen poslanec, prvič je bila opravljena preiskava v prostorih poslanske skupine, prvič so kamenjali parlament. Konec koncev je iz političnih razlogov prvič odstopil predsednik parlamenta," dodaja.