Prešernov trg v središču Ljubljane se je malo pred 19. uro kot vsak petek spet začel počasi polniti s protivladnimi protestniki, ki so tokrat protest zavili v okoljske note in se posvetili pereči okoljski problematiki. "Zahtevamo trajnostni razvoj in varstvo narave, transparentnost nad javno porabo sredstev in spoštovanje odločitev ustavnega sodišča! Države ne damo za gradbeno jamo!" so zapisali že pred protestom.

Transparentov, ki so pozivali k odhodu trenutne vlade, ni manjkalo, tako je bilo moč opaziti "pada vlada", "predčasne volitve", pa tudi "rešimo se Janše". Pri Prešernovem spomeniku so nato opozorili, da je vladi bolj kot za naravo mar za dobiček in prst uperili v novi gradbeni zakon. Glavna tarča kritik je bil okoljski minister Andrej Vizjak, čigar maskota je na protestu vozila glasno ropotajoči gradbeni bager. Pod njegovim vodstvom je ministrstvo za okolje postalo ministrstvo proti okolju, so prepričani. "Zahtevamo transparentno porabo javnega denarja in projekte v javnem interesu. Hočemo ministra za okolje, ki se bo dejansko zavzemal za okolje in naravo," je bilo slišati.

Policisti našteli okoli 4000 protestnikov

Po podatkih policije se je zbralo okoli 4000 protestnikov. "Ne moremo samo kričati vlada pada in gotovi lopovi, treba je opozarjati na konkreten kriminal," pa je pozval eden od neuradnih vodij protesta Jaša Jenull. Protestniki so pozivali k zaščiti žvižgačev, ki lahko po zgledu Ivana Galeta, na takšen konkreten kriminal pokažejo s prstom, so izpostavili. September bo po njegovih besedah še zelo vroč, saj 19. petkov protestnikov ni upehalo. "Gremo na Trg republike," je pozval.

Pohod po Ljubljani do "Trga republike"

Kolona protestnikov se je ob glasnih žvižgih in z glasbeno spremljavo nato odpravila po Čopovi ulici na Slovensko cesto, a ni zavila proti državnemu zobru, pač pa v nasprotno smer proti Bežigradu. Spet je iz zvočnika odmevala melodija "danes je petek". Dolgo, večtisočglavo kolono protestnikov, ki ji ni bilo videti konca, je spremljala policija in sproti zapirala promet, da so protestniki lahko varno nadaljevali pot. Nadaljevali so po Dunajski cesti in v križišču z Linhartovo cesto pri ministrstvu za okolje ustanovili svoj "Trg republike" ter ga dodobra napolnili.

Sledili so okoljsko obarvani govori. "Ulice in ceste so naše. Tukaj bo danes naš Trg republike! Čigava je država? Čigavi reke in gozdovi? Naši!" so vzklikali protestniki. "Države ne damo za gradbeno jamo! Naj nas sliši vsa Ljubljana!" je še odmevalo.

Transparentov z okoljsko tematiko ni manjkalo: "Mladim ni vseeno", "narava nima tviterja", "ni planeta B", "za ribe, za ptice, za delavske pravice", "stop izkoriščanju ljudi in narave" itd.

"Država smo mi" in prostovoljni prispevki

Skandirali so tudi: "Država smo mi!" "Stopnjevali bomo pritiske in dejavnosti. Naprej bomo šli, ne nazaj. Vsak teden nas bo več in vsak teden bomo bolj jezni in vsak teden bomo zaprli drugo ulico, drug trg in tudi Trg republike je naš!" je napovedal Jenull.

Ob koncu protesta so v za to namenjenem pujsku spet zbirali prostovoljne prispevke za solidarnostno plačilo kazni, ki so jih nabrali protestniki v minulih petkih. Veliko kazni so na primer dobili s preskakovanjem zaščitnih ograj in branjem ustave pred parlamentom. Globa za ta prekršek znaša okoli 350 evrov. Nato so se dogovorili, da se naslednji petek spet snidejo in se mirno razšli.

Podpora žvižgačem pred ministrstvom

Še pred začetkom glavnega dogajanja na Prešernovem trgu, okoli 14.30, se je po poročanju STA-ja nekaj deset protestnikov zbralo pred okoljskim ministrstvom in tam izrazilo podporo prihodnjim žvižgačem. "V svetu brez žvižgačk in žvižgačev bi vladala laž," so opozorili.

Akcija pred ministrstvom je tekla pod taktirko Mladih za podnebno pravičnost. Uslužbence ministrstva za okolje so pozvali, naj postanejo žvižgači in javnosti povedo, kaj se dogaja za stenami in vrati ministrstva. "Minister proti okolju se trudi, na vse možne načine in z vsemi triki, ki jih pozna, da bi lahko investitorji gradili s potencialno nezakonitimi gradbenimi dovoljenji, da bo presoj sodišč nad zakonitostjo gradenj čim manj ter da bodo imele nevladne organizacije, ki imajo status v javnem interesu, čim bolj zamejeno ali celo popolnoma odvzeto možnost sodelovanja v postopkih načrtovanja tistih največjih in najbolj pomembnih projektov, ki imajo vpliv na naše okolje, na naše zdravje in na naravo," so v izjavi za medije zapisali Mladi za podnebno pravičnost.

"Uslužbenci ministrstva za okolje in prostor so – tako kot mi in vsi ostali – ujetniki trenutne politike Andreja Vizjaka. Zato jim bomo pred stavbo ministrstva pokazali, da lahko postanejo žvižgači tudi oni," so poudarili v gibanju. Med drugim so uslužbencem ministrstva delili listke z izpostavljenim 12. členom kodeksa ravnanja javnih uslužbencev. Ta med drugim navaja, da mora javni uslužbenec, ki meni, da se od njega zahteva ravnanje, ki je nezakonito, nepravilno ali neetično in pri katerem gre za delovanje, ki ni v skladu s kodeksom, to prijaviti v skladu z zakonom. Žvižgače je treba zaščititi, so opozarjali.

Pozivi na družbenih omrežjih

Kot pred vsakim petkom so bila družbena omrežja znova polna pozivov k udeležbi na protestu ob 19. uri. Na Facebook profilu Protestne ljudske skupščine je bilo mogoče prebrati: "Vlada ponovno izrablja oblast in prioriteto daje kapitalu, namesto dobrobiti ljudi in okolja. Zaradi lobističnih dogovorov, ki se dogajajo mimo javnega nadzora, ponovno odpirajo vrata korupciji, ignorirajo odločitve ustavnega sodišča in razprodajajo naša sredstva in naše okolje!" Vlada po njihovih besedah z napadi na nevladne okoljske organizacije želi izločiti civilno družbo, ki se bori za javni interes, iz postopkov ter samovoljno posegati v naravo.

"Rumeni jopiči" napovedujejo vrnitev

Protestu so se v minulih tednih pridruževali tudi "rumeni jopiči", ki so vladi izražali podporo. A so že pred časom napovedali, da bodo rumene odsevne jopiče odslej puščali doma in se raje pomešali med protestnike ter izvajali "rumeni monitoring" protestnikov, s katerim bodo poskušali "identificirati čim več levih ekstremistov", kot so zapisali na Twitterju. Na omenjenem omrežju so za september napovedali vrnitev, rumene jopiče bodo spet oblekli in se vrnili "številčnejši ter intenzivnejši".

Začetek protestov zaradi koronakrize

Protestno gibanje se je začelo marca 2020, in sicer zaradi koronakrize na balkonih, kmalu pa so protestniki presedlali na kolesa in začelo se je protestno kolesarjenje, najprej po Trgu republike pred stavbo parlamenta. Naslednja faza je bil sestop s koles in protestno pohodništvo po središču Ljubljane. Predvsem zato, ker je vlada Trg republike popolnoma zagradila in onemogočala dostop. Protestniki so tako iz petka v petek protest izvajali drugje, izhodišče za protest pa je postal Prešernov trg, kjer se zadnje petke začenjajo protesti. Od prvega protestnega petka, 24. aprila, so jih z današnjim vred nanizali že devetnajst.

Petkovi protesti običajno sočasno potekajo tudi po drugih mestih v Sloveniji.