Študentje lahko od letos naprej nabirajo znanje tudi na katoliški Fakulteti za poslovne vede. Foto: EPA
Študentje lahko od letos naprej nabirajo znanje tudi na katoliški Fakulteti za poslovne vede. Foto: EPA
Na Fakulteti za poslovne vede želijo profil diplomanta, ki bo iskan in zaupanja vreden, tako po strokovnosti kot tudi po človeški kakovosti oz. humanisični drži. Foto: Thinkstock

Fakulteta za poslovne vede (FPV) je prva fakulteta nastajajoče katoliške univerze. V študijskem letu 2010/11 je začela izvajati univerzitetni program Poslovne vede, ki bo po pisanju njihove spletne strani podajal celovito znanje s področja poslovnih ved in ekonomije, vključno s temeljnimi načeli pravnega reda in veščin komuniciranja z javnostjo.

Cilj graditev ustvarjalne skupnosti študentov in profesorjev
Program je zato po njihovih besedah primeren tudi za kandidate, ki jih zanima študij družbenih ved in novinarstva, v študijski program pa so vključene tudi vsebine celostnega humanizma, s poudarkom na etiki in družbeni odgovornosti poslovnega odločanja. Poudarjajo še, da je FPV zavezan nemnožičnosti, kar pomeni graditev ustvarjalne skupnosti študentov in profesorjev, osebni pristop pri poučevanju, študij v manjših skupinah, odprtost za notranji dialog in nenehno izmenjavo idej s prakso ter s širšo družbeno javnostjo.

Petkovšek: Srečevali smo se s kadrovskimi in finančnimi težavami
Direktor Katoliškega inštituta Robert Petkovšek je za MMC pojasnil, da FPV študentom med drugim ponuja pridobitev nekaterih humanističnih ved, ki jih druge fakultete nimajo vključenih v svoj program. Povedal je, da so se pri ustanavljanju fakultete srečevali predvsem s težavo profesorskega kadra, "ker je Slovenija majhna in je za določeno področje omejeno število profesorjev".

Projekt ustanovitve fakultete so začeli z določeno negotovostjo, saj je študij plačljiv, in sicer 2.400 evrov na letnik, zato niso vedeli, kolikšen odziv študentov lahko pričakujejo. "Na javnih, državnih fakultetah je namreč študij zastonj in ni bilo jasno, koliko bodo študentje izkazali pripravljenost za študij tudi nekaj plačati," razlaga Petkovšek. Meni, da je plačljiv študij mogoče tudi dodatna vrednost, saj so že prvi dnevi pokazali izjemno resnost študentov "in tudi profesorjev, ki kažejo večjo zavezanost študentom".

Fakulteta ne prejema nikakršne državne pomoči
Poudaril je, da fakulteta ne prejema nikakršne državne pomoči, "štartali smo tako rekoč iz nič, zato je bilo vprašanje, kakšen bo odziv morebitnih donatorjev". "Izkazalo se je, da so ljudje pripravljeni finančno podpreti take projekte, da vidijo neko vrednost v tem." Prva generacija študentov šteje 13 maturantov, s čimer so, kot pravi Petkovšek, zadovoljni, čeprav so pričakovali nekoliko večji vpis. Dodaja, da se je skupina "lepo oblikovala" in da so s tem zadovoljni tudi profesorji.

Cilj je ustanovitev katoliške univerze
V prihodnosti želijo predvsem pridobiti nove profesorske kadre, dodelali pa bodo še "specifiko fakultete", da bo profil diplomanta, ki bo njihov proizvod, iskan in zaupanja vreden, tako po strokovnosti kot tudi človeški kakovosti oz. humanisični drži. Njihov srednjeročni cilj je ustanovitev katoliške univerze, s čimer bi "bila ponudba celovitejša na področju humanistike, družboslovja in, če se pokaže možnost, tudi v naravoslovju". Če se okoliščine ne bodo spremenile, lahko po Petkovškovih besedah računamo, da bo katoliška univerza ustanovljena v prihodnjih petih letih.

Študenti višjih letnikov lahko kandidirajo tudi za pridobitev štipendij, ki jih zagotavlja štipendijski sklad, podobno kot na mariborski in ljubljanski škofijski gimnaziji. Ta se financira s pomočjo individualnih donatorjev. "To niso veliki donatorji, ki bi dajali veliko denarja, ampak je več ljudi, ki bodo dajali manjše vsote," pojasnjuje direktor Katoliškega inštituta.

Študentje FPV-ja enakopravni vsem drugim
Poudaril je, da imajo njihovi študenti popolnoma enake pravice kot študenti državnih fakultet, kar pomeni, da lahko kandidirajo tudi za študentske domove, lahko pa se nastanijo tudi v zasebnih katoliških študentskih domovih. Njihova fakulteta letos še ni vključena v program mednarodnih izmenjav Erasmus, imajo pa navezane "lepe stike" z nekaterimi fakultetami v Belgiji in ZDA. Nadaljnji razvoj navezovanja mednarodnih stikov bo po njegovem mnenju odvisen od tega, kakšni bodo interesi študentov.

Kaj pa znamenite študentske zabave?
Petkovška smo za konec še povprašali, ali bodo za študente v okviru fakultete organizirali tudi kakšno brucovanje. Pojasnil je, da to običajno naredijo starejši študenti, ki pa jih njihova fakulteta še nima. "Bomo pa poskrbeli za družabnost. Imamo tudi duhovnika, ki bo opravljal funkcijo nekakšnega duhovnega asistenta in bo na razpolago za duhovno spremljanje, v okviru katerega bodo imeli še kakšne dodatne dejavnosti, ki bodo sicer prostovoljne. Torej ta ponudba bo," zagotavlja.