"V Tarči o prvi svečki na vladni torti, ob kateri so kolesarji znova pognali pedale. Ključno leto mandata je prineslo spremembo družbenega ozračja, delno normalizacijo komuniciranja, pa tudi trd pristanek največje vladne stranke na realnih tleh ob razočaranju pred letom dni očaranih volivcev. Kaj prinaša drugo leto mandata; medtem ko je bila, če se malce pošalimo, v tem letu dni najvidnejša sprememba bistveno krajša premierjeva pričeska?" se je v uvodu oddaje vprašala voditeljica Erika Žnidaršič.

Leto svobode, demokracije, solidarnosti, ali leto izgubljenih priložnosti, padanja mask in simbolnega vračanja v Jugoslavijo? Pa so bila tudi pričakovanja prevelika in naivna? Kateri ministri so se po mnenju volivcev izkazali in pri katerih projektih? Katere stranke so razočarale? Kateri politiki in ljudje v ozadju so v zadnjem letu mandata pridobili največ vpliva?

Gostje tokratne tarče so bili: Tanja Fajon, predsednica SD-ja, Luka Mesec, koordinator Levice, Aleš Hojs, podpredsednik SDS-a, Borut Sajovic, vodja poslancev Svobode, in Janez Cigler Kralj, podpredsednik NSi-ja.

"So zelo prijazni, rezultatov pa ne vidim"

Natanko pred letom dni so prisegli ministri 15. slovenske vlade. "Sem kar zadovoljen s to vlado. Ne morejo pa kar takoj ... Potrebujejo ene dve leti, da bodo nekaj spremenili," je za Tarčo ocenil naključni mimoidoči.

"Govora je dosti, samo nobenih rezultatov ne vidim. Razen da so zelo prijazni, pa nam želijo lep vikend, pa to, kar prejšnji niso bili. Drugače pa ne vidim rezultatov. Pa bi rad videl, ker sem jih volil, zdaj sem pa razočaran," je dodal drugi.

Tako kot naša anketa tudi zadnje meritve javnega mnenja kažejo podobno, polarizirano sliko. Delo premierja in ministrov po letu dni podpira 46,4 odstotka vprašanih. Vlade ne podpira 40 odstotkov anketiranih, je v prispevku navedel novinar Žan Dolajš.

Vlada je trenutno stabilna, saj imajo v parlamentu tri koalicijske stranke še vedno premoč. "Politični analitiki pa so jasni: največja nevarnost aktualni vladi ni opozicija ali Janez Janša. Največja nevarnost prihaja od znotraj," je povedal Dolajš.

Nezadovoljstvo v SD-ju in Levici

"Izgubili smo se v politični korektnosti, s čimer smo izgubili vonj, okus in barvo. Postali smo nevidni," tako je k streznitvi v stranki zaradi neuresničevanja programa pozval predsednik poslanske skupine SD-ja Jani Prednik.

Poslanec Levice Miha Kordiš je pred sobotnim kongresom stranke napovedal ustanovitev levega krila, saj da se je Levica prestavila preveč v sredino. A tudi brez Levice bi Golobova vlada lahko obstala.

Tu pa je še neformalna gospodarska koalicija, ki jo Gibanje Svoboda neguje z opozicijsko Novo Slovenijo. Kadri te so tudi po spremembi oblasti zadržali najpomembnejše položaje v državnem gospodarstvu.

"Neformalno zavezništvo s Toninovo stranko bi lahko Golob politično unovčil v primeru hujših nesporazumov z Levico in SD-jem," je dodal Dolajš.

Nesoglasja znotraj Svobode?

"Mnogo bolj je nevarno, kar se dogaja znotraj samega Gibanja Svoboda. To je neki žakelj, iz katerega nikoli ne veš, kaj lahko potegneš ven. Mislim, da ne javnost ne predsednik vlade nimata pregleda nad tem, kdo vse sedi v tej največji poslanski skupini v zgodovini samostojne Slovenije," je ocenil zgodovinar in politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič.

Temelj moči Roberta Goloba je 41 poslancev Svobode. Po skoraj letu dni pa se očitno krha njihova brezpogojna lojalnost. Pretekli teden se je DZ izrekal o gladomoru v Ukrajini. Deklaracijo, ki je gladomor opredelila kot genocid, je poleg poslancev SD-ja predlagal tudi vodja poslanske skupine Svobode Borut Sajovic.

Trije poslanci Gibanja Svoboda pa so glasovali proti predlogu lastne stranke, nekaj se jih je vzdržalo. Tudi predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, vidna poslanka Gibanja Svoboda Mojca Šetinc Pašek in poslanec Svobode Franc Props, svojega glasu niso oddali.

Viri blizu največje vladne stranke navajajo, da je šlo za jasen znak upora nekaterih poslancev vodstvu stranke.

"Dejansko se kažejo stvari že navzven ... V samem Gibanju Svoboda je kar nekaj nezadovoljstva zaradi vloge, močne vloge in tudi načina delovanja generalne sekretarke Svobode Vesne Vuković," je povedala Suzana Kos, novinarka časopisne hiše Delo.

Odhod Marte Kos

Napetosti v samem vrhu Gibanja Svoboda pa so se začele že nekaj mesecev po prevzemu oblasti. Marta Kos, takrat ena najizkušenejših članic stranke, je konec avgusta v sumljivih okoliščinah izstopila iz predsedniške tekme. Kmalu zatem je sledil še njen odstop z mesta podpredsednice Gibanja Svoboda.

"Govorilo se je o tem, da so ji grozili, da jo bodo tudi osebno diskvalificirali zaradi nekih njenih dejanj iz preteklosti, povsem osebnih," je komentirala novinarka Suzana Kos.

Marta Kos se je takrat diskretno umaknila v strankarsko ozadje.

Konflikt s Tatjano Bobnar

Prva resna notranja kriza za Roberta Goloba in nevarno pranje umazanega perila pred očmi javnosti je prinesel konflikt z notranjo ministrico Tatjano Bobnar. Notranja ministrica je morala oditi, po tem dogodku pa je stranko, z javno kritiko, dokončno zapustila tudi Marta Kos.

Branko Lobnikar, nekdanji državni sekretar Tatjane Bobnar na MNZ-ju, ki je v konfliktu med predsednikom vlade in takratno notranjo ministrico stopil na stran Goloba, pa še vedno plodno sodeluje z aktualnimi odločevalci. Za 2400 evrov bruto mesečno nudi strokovno pomoč parlamentarni preiskovalni komisiji. "Ugotovili pa smo, da njegove storitve najema tudi ministrstvo za javno upravo," je v prispevku dejal Dolajš. V maju je sklenil posel za 5200 evrov. Za ta denar bo pripravil analizo in predlog prenove plačnega sistema v slovenski policiji.

Iskre med Golobom in Klakočar Zupančič?

V zadnjih mesecih pa se je v zakulisju odprla še ena fronta. Zaiskrilo naj bi se tudi na relaciji med najožjim krogom predsednika vlade in še eno podpredsednico Gibanja Svoboda, Urško Klakočar Zupančič.

"Tudi slišati je, da nekaj časa ni mogla gospa predsednica državnega zbora sploh priti do predsednika vlade, do predsednika svoje stranke, to naj bi se sicer umirilo ... Sem preverjala te informacije, ki so prišle iz Gibanja Svoboda, da jo je gospod Golob blokiral, uradno so mi rekli, da to ne drži, neuradno so pa pač sogovorniki to govorili," je povedala novinarka Kos.

Je Vesna Vuković Golobova desna roka?

Igra moči se torej leto dni po začetku mandata v vladajoči stranki še ni povsem umirila. Videti je, da njeni poslanci in ministri ostajajo v ozadju, da je dejanski vpliv skoncentriran v ožjem krogu Roberta Goloba. Poleg predsednika vlade naj bi imela trenutno največ moči nekdanja novinarka, zdaj generalna sekretarka Gibanja Svoboda, Vesna Vuković.

V državnem gospodarstvu pa je Golobov prvi človek še vedno Žiga Debeljak, predsednik uprave SDH-ja in dvojni nadzornik pomembnih državnih podjetij. Številne karierne priložnosti pa so se v državnih in paradržavnih strukturah odprle za nekdanje sodelavce Roberta Goloba iz Gen-I-ja.

Pod levo in desno vlado se dogaja boj za moč

Veliko je bilo očitkov prejšnji Janševi vladi, da kadruje po strankarski liniji, da šteje samo lojalnost. Je danes kaj drugače recimo? "Ne vidim tega, da bi bilo kaj drugače. Odstavljajo se uspešni menedžerji, ker pač niso naši. Tisti, ki mislijo, da je politika boj za ideale in da politika ni boj za oblast in moč, se močno motijo. To se je pokazalo v vseh teh letih. Ni važno, katera vlada je, leva ali desna, dogaja se isto," je na vprašanje odgovorila Suzana Kos.

Kaj pa rezultati? Kako poteka izpolnjevanje obljub, ki so jih vladne stranke pred volitvami dale civilni iniciativi Glas ljudstva? Kakšna je vaša ocena po letu dni vlade Roberta Goloba? "Bi rekel, da predvsem na področju človekovih pravic in področju popravljanja katastrofalnega stanja, ki ga je pustila prejšnja vlada za sabo, tega nekega razpada sistema pravne države, da tukaj so naredili nekaj in je jasno, da se tu trudijo, si prizadevajo. Sem pa zaskrbljen, ker na področju teh zavez, ki so bile dane civilni družbi in volivcem na področju socialne države, na področju zdravstva, stanovanjske problematike – tukaj pa smo zelo zaskrbljeni, ker ne samo, da stvari ne napredujejo z nekim očitnim tempom, ampak v določenih primerih gredo tudi v nasprotno smer od teh obljub," pa je na Dolajševo vprašanje odgovoril Jaša Jenull.