Člani parlamentarnih odborov so kot ustrezne označili predstavitve kandidatov za ministre Stanka Stepišnika, Romana Jakiča, Dejana Židana in Tomaža Gantarja. Jakič je dobil osem glasov za in pet proti, Stepišnik devet pozitivnih in šest negativnih glasov, Židan je prepričal 10 poslancev, šest mu jih je nasprotovalo, Gantar pa ni dobil le enega glasu, medtem ko ga je podprlo preostalih osem članov odbora.

Drugo največjo težavo vidi v prezadolženem gospodarstvu, saj so slovenska podjetja približno 40 odstotkov bolj zadolžena kot druga podjetja v Evropi. "Ko se bo šlo v reševanje bančnega sistema, bi bilo treba sočasno reševati tudi prezadolženo gospodarstvo," je bil jasen. Sam bi podprl izvozna podjetja, ki imajo razvojno-raziskovalni kapital in konkurenčne proizvode. Izvoz je treba po njegovi oceni dvigniti za 10 odstotkov na leto, če želimo razmere v Sloveniji izboljšati.

Kot tretjo prioriteto je izpostavil izboljšanje zakonodaje. Podjetja na primer preveč oslabijo, ko pridejo na prag insolventnosti, in takrat jih gre 90 odstotkov v stečaj, zato bo treba oblikovati finančne kazalnike, ki bodo pokazali, kdaj podjetje oslabi. Takrat bi morali uvesti krizni menedžment, lastnike umakniti iz nadzora in upravljanja ter dati večjo veljavo upnikom, da ti lahko spremenijo svoje terjatve v lastniške deleže ali dokapitalizirajo podjetje. Nekaj bo treba narediti tudi na področju javnih naročil, kjer so velika težava pritožbe.

"Čas je, da se vprašamo, kakšno vojsko želimo"
Kandidat za obrambnega ministra Roman Jakič v primeru vodenja tega resorja napoveduje reorganizacijo in optimizacijo obrambnega sistema, pripravo podlage za nastanek novega zakona o obrambi, pa tudi večjo razpravljalno vlogo državnega zbora, med drugim pri vprašanju sodelovanja v mednarodnih operacijah in misijah. Do zdaj sprejetih ukrepov ne bo rušil, temveč jih bo skušal nadgrajevati in izboljševati.

Obseg in strukturo vojske namerava prilagoditi dejanskim nalogam in stanju, hkrati pa namerava optimizirati izrabo vseh zmogljivosti Slovenske vojske. Da bi vse našteto dosegli, Jakič predlaga funkcijsko povezanost med ministrstvom in generalštabom SV-ja ter njuno procesno integracijo.

Po njegovem mnenju je skrajni čas, da se vprašamo, kakšno vojsko hočemo - veliko, optimalno ali majhno, a dobro opremljeno in usposobljeno. Zato je kot enega izmed ciljev napovedal ustrezno organiziranost kriznega upravljanja, torej čim večjo povezanost sistema varovanja s SV-jem. "Prav je, da Slovenska vojska pride ven iz kasarn in bližje ljudem, da se nima občutka, da se le pripravljajo na sodelovanje v mednarodnih operacijah," je dejal. Glede udeležbe v misijah nima pomislekov, ima pa velike pomisleke glede sodelovanja "v vojaških operacijah oziroma vojnah".

Jakič je odgovoril tudi na očitke, da naj bi v devetdesetih letih nasprotoval Slovenski vojski. Očitki, da je leta 1991 nasprotoval proračunu za SV, pa so po njegovih besedah "čista laž", saj da je na vojaški proračun le vložil dopolnilo, ki je sredstva na postavki konjereje prenašal na postavko izobraževanja študentov. Si pa šteje v čast, da je takrat podpisal mirovniško deklaracijo. "Nismo sramota in žalitev mirovniki devetdesetih, sramota in žalitve so prekupčevalci z orožjem v času osamosvojitvene vojne," je poudaril.

Kje bomo gradili in kje sadili?
Židan je na predstavitvi pred matičnim odborom DZ-ja izpostavil, da ministrstvo potrebuje kontinuiteto. Najprej je predstavil pogled na okoljski del ministrstva ter izpostavil, da so težave na področju okoljskega dela ministrstva strahovite. "V zadnjem letu so se stvari obračale na bolje in temu bomo sledili," je dodal Židan.
Ob tem je opozoril na prihajajoče zmanjšanje kohezijskih sredstev za okolje ter na 30 postopkov, ki jih zaradi okolja proti Sloveniji vodi EU. Kot problematične na okoljskem področju vidi še industrijske izpuste, trde delce v zraku, zmanjševanje emisij toplogrednih plinov, pri vodah pa je izpostavil, da bi na tem področju potrebovali poseben direktorat.
Na področju kmetijstva je napovedal kontinuiteto na področju hrane in opomnil na nujnost spodbujanja zavedanja pomembnosti domače pridelave ter določitve trajnih kmetijskih zemljišč.
Gantar si želi javnega zdravstva
Gantar je odboru predstavil svojo vizijo zdravstva, kjer prihodnost vidi v javnem zdravstvu, ki je široko dostopno in temelji na solidarnosti ter pravičnosti. A sistem mora biti prožen in odziven na potrebe uporabnikov, je prepričan.
Kar se tiče krpanja luknje v zdravstveni blagajni ne vidi veliko možnosti. Resno bi bilo po njegovem mnenju treba razmišljati o širjenju prispevne stopnje tudi na podjemne in avtorske pogodbe, medtem ko dvig prispevne stopnje po njegovem mnenju ne pride v poštev, izenačitev prispevnih osnov pa se mu zdi preveč radikalen ukrep. Tudi izločitev nekaterih stroškov iz zdravstvene blagajne, kar bi preložili na pleča proračuna, se Gantarju ne zdi smiselno. Krčenje pravic pa je po Gantarjevem mnenju za zdaj še nepotrebno.
Po besedah ministrskega kandidata je ključni vir za nižje stroške krepitev primarnega zdravstva, ogniti pa se ni mogel korupciji. Zdravstvena reforma, tako Gantar, ni bila sprejeta kljub potrebam po spremembah, ker vedno obstajajo posamezni interesi, "ki sprememb ne želijo in v zdravstvu vidijo neupravičene zaslužke in velik posel".

V torek nove predstavitve
Najzahtevnejši del zaslišanj je sicer pričakovati v torek. Takrat se bo pred odborom DZ-ja namreč predstavil kandidat za finančnega ministra Uroš Čufer, zaslišan pa bo tudi kandidat za ministra za infrastrukturo in prostor Igor Maher. V torek se bodo predstavili še kandidatka za ministrico za zamejce in Slovence po svetu Tina Komel, za ministrico za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak ter Karl Erjavec, ki se spet poteguje za mesto zunanjega ministra.