Franc Bogovič (SLS) je premierko vprašal, ali bo PS, ki ga vodi, podprl zapis fiskalnega pravila v ustavo. Alenka Bratušek je odgovorila, da bo vlada naredila, kar se je dogovorila s predstavniki poslanskih skupin, in izdelala izračune, kaj pomeni uveljavitev fiskalnega pravila 2015.

Opozorila je, da bi z uvedbo fiskalnega pravila v tako kratkem času podprli velika zmanjšanja plač, pokojnin in socialnih pravic. Če pa bi njena vlada le nadaljevala delo prejšnje vlade, kar ji nekateri očitajo, bi bil po njenih besedah proračunski primanjkljaj 1,8 milijarde.

Bogoviča je opozorila, da bi po fiskalnem pravilu, ki ga on zagovarja, lahko proračunski primanjkljaj znašal le 561 milijonov evrov. Do tega zneska pa bi lahko prišli le, če bi lahko zmanjšali plače in pokojnine za 30 odstotkov ali pa bi znižali vse transferje, od brezposelnih do bolniških in porodniških nadomestil.

"Osebno ne želim živeti v državi, kjer bodo lahko samo bogati šolali svoje otroke, kjer bodo lahko samo bogati plačali, da bodo zdravi, in kjer bodo ljudje z družbenega roba prepuščeni lastni usodi," je poudarila Bratuškova in opozorila, da bi lahko tako siloviti rezi spremenili družbeni sistem v državi in da nihče nima mandata za to. Vztrajanje pri fiskalnem pravilu do leta 2015 pa je po njenem mnenju rinjenje z glavo skozi zid.

Bogovič je nato predlagal, da bi o fiskalnem pravilu razpravljali na naslednji seji DZ-ja, saj gre za ključno vprašanje slovenske politike.

Prvi ukrepi slabe banke že junija?
Matej Tonin (NSi) je Bratuškovi postavil vprašanje, kdaj lahko pričakujemo polno in operativno delovanje slabe banke, "kar pomeni, kdaj lahko pričakujemo, da se bodo slabe terjatve iz bank začele prenašati na Družbo za upravljanje terjatev bank".

Bratuškova je Toninu odgovorila, da bo slaba banka ključna zadeva pri sanaciji bank in da naj bi junija rešili prve zadeve skozi slabo banko. Vendar se vsega ne da narediti v štirih tednih. Poudarila pa je tudi, da je slaba banka le eden med kopico drugih ukrepov, ki jih pripravlja vlada, denimo reševanje s poroštvi.

Jože Tanko (SDS) je na premierko naslovil vprašanje, kako namerava zagotavljati dosledno spoštovanje ustavnega načela enakosti pred zakonom. Pri tem je meril na to, da je PS izključil svojega poslanca Boruta Ambrožiča zaradi njegovega prepisanega magisterija. Sum o prepisanem magisteriju je zdaj tudi pri Bratuškovi in Tanka je zanimalo, zakaj pri Bratuškovi v njeni stranki niso ukrepali enako oz. je celo napredovala.

Bratuškova je odgovorila, da naj SDS dovoli PS-ju, da stvari urejajo v stranki sami. Poudarila je, da ji očitajo sum plagiata na štirih straneh magisterija, glede dela, kjer je sama sodelovala. Povedala pa je, da bo odstopila kot premierka, če bi razglasili njen magisterij za plagiat.

Država bo reševala perspektivna podjetja
Poslanec Matjaž Han (SD) je premierko ob prihajajočem prazniku dela vprašal, kako bo vlada reševala podjetja v težavah, ki bi jih lahko rešili z malo napora in s tem preprečili izgubo delovnih mest.

Premierka je povedala, da se vlada bojuje za vsako delovno mesto, ker jih je ceneje ohranjati kot pa ustvarjati. Tak primer naj bi bil, denimo, koprski Cimos. Gospodarski minister se po njenih besedah od prvega dne ukvarja s to problematiko, vendar je zdaj najbolj ključna sanacija bank, da bodo spet sposobne financirati gospodarstvo.

Zato je poleg slabe banke potreben nabor številnih ukrepov. Narejene pa bodo tudi študije, katerim podjetjem je treba pomagati oziroma tistim dobrim, ki bodo lahko gonilna sila gospodarskega razvoja.

Vprašanja ministrom in ministricam
Poslanci so postavljali vprašanja tudi ministrom in ministricam, podprli pa so tudi predlog, da bodo novelo zakona o Slovenskem državnem holdingu obravnavali po nujnem postopku.

Pristojnost doseganja večje učinkovitosti sodstva je v rokah samega sodstva, je v odgovoru na vprašanje poslanke Jasmine Opec (SLS) poudaril minister za pravosodje Senko Pličanič.

Dodal je, bo vztrajal na zakonskih spremembah na področju sodstva, ki jih je začel že v okviru prejšnje vlade, poudaril pa je tudi pomen zakonskih sprememb, ki bodo še natančneje opredelile pristojnosti predsednikov sodišč.

Ključno težavo slovenskega sodstva pa Pličanič vidi v neučinkovitem vodenju sodišč.