Sklenili so, da bodo poleg že ustanovljene mandatno-volilne komisije ustanovili še odbor za zunanjo politiko zaradi tožbe proti Hrvaški, odbor za zadeve EU-ja, ki ga potrebujejo zaradi vključenosti DZ-ja v proces sprejemanja odločitev na ravni EU-ja, in skupni odbor, na katerem bodo lahko obravnavali vse zadeve. Med njimi bo novela zakona o zdravniški službi, ki jo bo DZ po odločitvi kolegija obravnaval po nujnem postopku.

Razdelili mesta v začasnih odborih
Določili so tudi, kdo bo vodil odbore: odbor za zunanjo politiko bo vodil poslanec SD-ja, odbor za zadeve Evropske unije poslanec SMC-ja, poseben skupni odbor, do ustanovitve glavnine matičnih odborov poslanec Liste Marjana Šarca, SDS pa bo ohranil mesto predsednika mandatno-volilne komisije. Podpredsednik v skupnem odboru bo iz Levice, v odboru za zadeve EU iz NSi-ja, v mandatno-volilni komisiji iz SAB-a, v odboru za zunanjo politiko iz DeSUS-a in iz SNS-a, predstavnika narodnih skupnosti pa bosta imela podpredsednika v odboru za zadeve EU. Kdo bo prevzel katero od funkcij, še ni znano, je pa predsednik DZ-ja Matej Tonin vodje poslanskih skupin pozval, naj svoje predloge sporočijo do ponedeljka.

Vsi ti odbori bodo začasni, saj nameravajo, ko bodo jasni obrisi koalicije, na novo oblikovati delovna telesa in določiti vodstvene funkcije v njih. Za to imajo čas do 22. julija.

Najprej novela o zdravniški službi
Od torka naprej bo torej DZ postal operativen, med prvimi nalogami, ki ga čaka, pa bo obravnava predloga novele zakona o zdravniški službi. Tega je vlada sprejela v četrtek na dopisni seji. Novela sicer odpravlja nekatere ovire pri zaposlovanju tujih zdravnikov specialistov v Sloveniji. S sprejetjem novele se mudi zaradi razmer na otroški kardiologiji ljubljanske pediatrične klinike. Predlog bo sicer dodeljen novoustanovljenemu skupnemu odboru, kdaj bo o njem odločal DZ, pa še ni znano.