Zakon, po katerem lahko računsko sodišče revidira pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije v zadnjih 15 letih, je začel veljati lansko jesen. Po njem bi lahko sodišče presojalo pravilnost in smotrnost praks nadzora centralne banke do novembra 2014 oz. do uvedbe enotnega nadzora v območju evra, a je ustavno sodišče konec lanskega leta izvajanje zakona v tem delu zadržalo.

Banka Slovenije je takrat kot razlog za tak predlog ustavnemu sodišču navedla, da se s tem posega v njeno neodvisnost. Vendar pa je nato svet Banke Slovenije, v katerem od maja po odhodu guvernerja Boštjana Jazbeca ni več nikogar, ki je sodeloval v sanaciji bank konec leta 2013 in v letu 2014, sklenil, da bo prevetril vse svoje sodne postopke. Med njimi je bila tudi preverba pravnih posledic umika omenjenega predloga na ustavno sodišče.

Ustavno sodišče je izvajanje zakona v tem delu začasno zadržalo, ker je ocenilo, da bi lahko nastale težko popravljive posledice, če bi se izkazalo, da je ta določba zakona protiustavna, v nasprotnem primeru pa bo lahko računsko sodišče revizijo opravilo s časovnim zamikom.

Zdaj bo po poročanju Dela Računsko sodišče lahko revidiralo odločitve Banke Slovenije glede sanacije bank v letu 2013, ki razburjajo del javnosti; to je bil hkrati eden od namenov zakona. Večina poslanskih skupin je namreč pričakovala, da bo poročilo Računskega sodišča lahko prispevalo k izračunu dejanske bančne luknje.