Predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel je ob tem izpostavil, da želijo opozoriti tako javnost kot odločevalce, da je časa za ukrepanje pri odpravljanju strukturnega primanjkljaja malo, vsak premor med odločitvami pa povečuje stroške.

"Dolgujemo znesek, s katerim bi lahko po današnjih cenah zgradili skoraj šest obstoječih avtocestnih križev, ali pa šest tisoč urgentnih centrov," je ponazoril Vesel in vlado pozval, naj čim prej sprejme fiskalno pravilo.

Struktura državne porabe je po mnenju Vesela problematična, saj 16 odstotkov porabe predstavlja transfer v pokojninsko blagajno, ki skupaj z drugimi socialnimi transferji predstavlja 30 odstotkov vseh odhodkov. Plače javnih uslužbencev pa obsegajo 11 odstotkov porabe in so primerljive s stroški obresti.

Obenem pa je opozoril tudi na potrebo po večjem nadzoru zadolževanja nekaterih občin. V zadnjem času sta se tako občini Komenda in Litija prikrito zadolževali z ustanavljanjem gospodarskih družb ali pridobivanjem kapitalskih deležev v družbah, ki so zašle v težave.

Neučinkovito financiranje javnih agencij in skladov
Računsko sodišče pa obenem tudi ugotavlja, da ureditev financiranja in delovanja javnih agencij in javnih skladov ni učinkovita, kar je sodišče ugotovilo na podlagi opravljene revizije za leti 2012 in 2013.

Od vlade Računsko sodišče zahteva predložitev odzivnega poročila, v katerem mora izkazati izvedene popravljalne ukrepe.

Sodišče je namreč kot revidirance določilo vlado (ta v imenu države kot ustanoviteljice izvršuje pravice in obveznosti ustanovitelja) ter osem ministrstev, ki so bila pristojna za nadzor nad delom in poslovanjem javnih agencij in javnih skladov.

Revizijsko poročilo navaja, da se je v času revizije število javnih agencij in skladov spreminjalo, saj je neprestano prihajalo do združevanja, preoblikovanja, ustanavljanja novih ter ukinjanja obstoječih. Pri tem za nekatere ni bilo jasno, v kateri od pravnoorganizacijskih oblik naj bi delovali. Konec leta 2013 je sicer delovalo 15 javnih agencij in osem javnih skladov.

Zmeda s predpisi
Krovna zakona za nekatere javne agencije in javne sklade ne veljata v celoti, izjeme pa so omogočili tudi številni področni predpisi, poudarja sodišče.

Praviloma sicer velja, da zaposleni v javnih agencijah in javnih skladih ne bi smeli biti člani njihovih svetov, kljub temu pa je na primer s področnimi zakoni določeno, da je direktor javne agencije hkrati predsednik sveta javne agencije. V nekaj primerih so poleg direktorja člani sveta agencije lahko tudi drugi zaposleni, kar po mnenju Računskega sodišča lahko vodi v nasprotja interesov.

Previsoke sejnine in privilegiji direktorjev
Sodišče je pri dveh javnih agencijah ugotovilo tudi, da so člani sveta agencije prejemali previsoke sejnine, za dve agenciji pa višina sejnine navzgor ni bila omejena.

Prav tako niso bile poenotene pogodbe o zaposlitvi direktorjev. V nekaterih pogodbah z direktorji so tako opredeljene pravice, do katerih direktorji v skladu s predpisi niso upravičeni, na primer zaposlitev za nedoločen čas, odpravnina celo do 24 plač, nadomestilo zaradi konkurenčne klavzule v vrednosti tretjine plače tudi do dveh let in pravica do plačanega aktivnega oddiha.

Nadzor se ne izvaja najučinkoviteje
Računsko sodišče ugotavlja, da se nadzor, čeprav bi ga morala ministrstva izvajati nad agencijami in skladi, ne izvaja najučinkoviteje. Ko gre za sredstva državnega proračuna, ministrstva nadzor izvajajo različno podrobno, vlada kot ustanoviteljica pa ni pripravila nobenih usmeritev, da bi ta nadzor poenotila.

V primerih, ko se javne agencije in javni skladi niso financirali iz državnega proračuna, je bil nadzor večinoma omejen zgolj na pregled finančnih načrtov in letnih poročil.

Ob tem pa nadzor na podlagi pregleda in odobritve finančnih načrtov ni bil dovolj dobro zasnovan, da bi bil lahko učinkovit, ugotavlja sodišče. Finančni načrti javnih agencij in javnih skladov so bili velikokrat potrjeni pozno, v nekaterih primerih jih vlada niti ni obravnavala, saj so ji bili predloženi šele tik pred koncem leta.

Kdo naj sploh da soglasje k finančnim načrtom?
Spremembe zakona o izvrševanju proračuna, s katerimi naj bi se poenotil način sprejemanja teh dokumentov in s katerim naj bi se iz postopkov izločila vlada, pa niso bile dovolj dobro utemeljene, prav tako niso upoštevale razlik v postopkih za različne posredne uporabnike proračuna. Zaradi tega ni bilo jasno, kdo in v katerih primerih naj bi podal soglasja k finančnim načrtom.

Računsko sodišče še ugotavlja, da je imela večina javnih agencij in javnih skladov v omenjenih dveh letih presežek prihodkov nad odhodki. Javne agencije so konec leta 2013 izkazovale deset milijonov evrov nabranega presežka, javni skladi pa za več kot 15 milijonov evrov. A odločitve o porabi presežka za vse agencije niso bile enotne, saj so jih nekatere lahko porabile za razvoj svoje dejavnosti, redno delovanje ali so jih razporedile v rezerve, druge pa so jih morale delno ali v celoti vplačati v državni proračun.

Računsko sodišče ob tem opozarja še na tveganja, povezana z morebitnim preoblikovanjem javnega sklada v gospodarsko družbo.

Koprivnikar: Zavezali se bomo h konkretnim ukrepom
Na ugotovitve Računskega sodišča se je že odzval minister za javno upravo Boris Koprivnikar, ki meni, da so ugotovitve dobra osnova za konkretne ukrepe. Obenem je izpostavil, da je vlada že sprejela strategijo razvoja javne uprave do leta 2020, kjer so že pripravljena sistemska izhodišča za presojo učinkovitosti delovanja javne uprave.

Koprivnikar pa je dodal tudi, da bo ministrstvo s projektom funkcijske analize preverilo delovanje širšega javnega sektorja. Na podlagi ugotovitev bodo pripravili ukrepe na področjih, kjer so pomanjkljivosti najhujše. "Učinkovit sistem organiziranosti in stalnega spremljanja uspešnosti agencij, skladov in javnih zavodov v povezavi z izboljšavami plačnega sistema, ki bodo pripeljale do večje odvisnosti plače od uspešnosti dela, sta dve ključni komponenti, s katerima bomo trajno zagotavljali večjo učinkovitost delovanja celotnega javnega sektorja," je še dodal minister.

Priporočila tudi na področju zadolževanja
Računsko sodišče je državi posredovalo več priporočil tudi na področju zadolževanja. V reviziji uspešnosti načrtovanja zadolževanja leta 2013 in v prvi polovici 2014 ministrstvu za finance (MF) je tako izdalo priporočila glede oblikovanja srednjeročne strategije zadolževanja, izvedbe stresnih testov in podlag za pripravo letnih programov financiranja. Od ministrstva in vlade pa je sodišče zahtevalo tudi odzivna poročila.

Revizorji so revidirali izdajo obveznic na ameriškem trgu novembra 2013 enemu investitorju, in sicer tudi zaradi atipičnosti izdaje. Kot je povedal predsednik Računskega sodišča Tomaž Vesel, so ugotovili, da je bil posel v danih razmerah izpeljan ustrezno. "Zakladnica pri ministrstvu deluje dobro," je povzel Vesel.

Vlada ni sprejela ustrezne strategije
Na Računskem sodišču pojasnjujejo, da je ključni dokument na področju načrtovanja zadolževanja program financiranja državnega proračuna. Na podlagi v njem določenih strateških ciljev zadolževanja bi morala vlada oblikovati srednjeročno strategijo zadolževanja, česar pa ni storila.

Posamezni elementi, ki bi morali biti njen sestavni del, so zajeti s programi financiranja proračuna, a ti ministrstvu ne dajejo formalnih usmeritev glede načina zadolževanja za daljše časovno obdobje in tudi ne usmeritev o stopnji tveganj, ki jih lahko sprejme. S temi usmeritvami pa prav tako ni bila seznanjena zainteresirana javnost.

Konservativna politika zadolževanja
Ministrstvo je vodilo konservativno politiko zadolževanja, kar so pokazale tudi analize dolžniškega portfelja, sporočajo z Računskega sodišča. Tudi brez strategije je ministrstvo pri tem poslu smiselno uporabljalo postopke in metode, ki jih mednarodne finančne organizacije navajajo kot potrebne ob pripravi srednjeročne strategije zadolževanja in ob načrtovanju poslov zadolžitve, so še navedli revizorji.

Pomemben korak na področju spremljanja in obvladovanja tveganj na ministrstvu predstavlja ustanovitev odbora za upravljanje tveganj in za dolžniške kapitalske trge, ki naj bi zagotovili ustrezno dokumentiranje odločitev. To v obdobju revizije namreč ni bilo celovito, kar je povezano tudi s takratnim velikim obsegom nalog in z zmanjševanjem števila zaposlenih v zadnjih letih.

Revidiranca, torej vlada in MF, morata popraviti tudi komunikacijske poti med ministrstvom in drugimi nosilci politik. Računsko sodišče je še opozorilo, da niso bili sprejeti posebni protokoli o načinu komunikacije in obveščanja o aktualnih odločitvah in tekočem dogajanju.