Stranke DeSUS, Trs, PS, SDS, SD so si za poročanje o financiranju lanske volilne kampanje za volitve v državni zbor od Računskega sodišča prislužile mnenje s pridržkom. Trs, PS, SD so dobili enako mnenje tudi za samo financiranje kampanje, za pravilnost poslovanja pa je Računsko sodišče DeSUS-u in SDS-u izreklo pozitivno mnenje. DeSUS-u bodo za stroške kampanje povrnili dobrih 29.000 evrov, Trsu nekaj več kot 17.000 evrov, SDS-u 60.000, SD-ju 17.000, PS-ju pa 4.400 evrov.

Stranke prikazovale stroške, ki niso del volilne kampanje
V DeSUS-u so sicer v poročilu navedli, da so za kampanjo zbrali 271.318 evrov, porabili pa 237.929 evrov. Revizorji so ugotovili, da so sredstva, ki jih je DeSUS prenesel s svojega transakcijskega računa na poseben transakcijski račun za volilno kampanjo, izkazali prenizko, denarne prispevke pa previsoko. Poleg tega so sredstva porabili tudi za stroške, ki ne spadajo med stroške volilne kampanje.

Trs je za kampanjo Združene levice poročal o 26.740 zbranih in 26.735 porabljenih sredstvih. Tudi oni so med porabljenimi sredstvi izkazali stroške, ki niso stroški volilne kampanje, med prispevki, zbranimi v nasprotju z zakonom, pa niso izkazali prispevkov pravnih oseb zasebnega prava.

Pri pravilnosti poročanja SDS-a o financiranju volilne kampanje je Računsko sodišče med drugim ugotovilo, da stranka med zbranimi sredstvi ni izkazala brezplačne storitve fizične osebe, da je med porabljenimi sredstvi izkazala nekatere stroške, ki niso stroški volilne kampanje, in da ni izkazala vseh posameznih izdatkov. V poročilu je SDS sicer navedel, da je za volilno kampanjo zbrala nekaj manj kot 170.000 evrov, porabila pa okoli 1.000 evrov manj.

SD ni plačal davka na dodano vrednost
Pri pregledu pravilnosti financiranja volilne kampanje SD-ja je Računsko sodišče ugotovilo, da je stranka z volilnega računa poravnala stroške, ki niso bili stroški volilne kampanje, nekaterih prispevkov ni nakazala v humanitarne namene, prav tako pa stranka v poročilu ni prikazala neporavnanih obveznosti za plačilo davka na dodano vrednost. Prikazali niso niti brezplačnega najema predavalnice, prireditvenega prostora in izrednega popusta. SD je za volilno kampanjo zbral nekaj manj kot 247.000 evrov, porabila pa ravno toliko.

Tako kot SD je tudi PS z volilnega računa poravnal nekatere stroške, ki ne sodijo med stroške volilne kampanje, prav tako nekaterih prispevkov ni nakazal v humanitarne namene ter ni poročal o vseh obveznih podatkih glede izdatkov. Pri pravilnosti poročanja jim revizorji med drugim očitajo, da je stranka PS previsoko izkazala sredstva, ki jih je prenesla z rednega transakcijskega računa na volilni račun. PS je za volilno kampanjo zbral in porabil nekaj manj kot 244.000 evrov.
Transparentnost financiranja političnih kampanj
Po lani sprejeti noveli zakona o volilni in referendumski kampanji, ki je letos februarja stopila v veljavo, so na spletnem portalu AJPES-a prvič objavili vsa poročila o financiranju volilnih kampanj za lokalne volitve 2014. Objavljena so tudi poročila o financiranju volilnih kampanj, ki so jih organizatorji posredovali pred 9. februarjem na star način, torej Računskemu sodišču in občinskim svetom. "Z vzpostavitvijo aplikacije prek AJPES je bil narejen znaten napredek na področju transparentnosti. Vzpostavljen je bil informacijski sistem, ki omogoča tako spletno oddajo kot tudi objavo poročil na enem mestu," so sporočili z AJPES-a. Ob tem pa dodajajo, da je bil večji napredek narejen tudi na preglednosti financiranja političnih strank, saj so na njihovih straneh objavljena tudi Letna poročila političnih strank za lansko leto.