Računsko sodišče je za odpravo razkritih nesmotrnosti od ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti zahtevalo predložitev odzivnega poročila in mu podalo tudi več priporočil za izboljšanje učinkovitosti informacijske podpore delovanju centrov za socialno delo (CSD).

Navedli so tudi, da so že leta 2013 revidirali sistem odločanja o pravicah iz javnih sredstev in takrat ugotovili, da ni bil učinkovit. K temu je pomembno prispevala neustrezno delujoča informacijska podpora delovanju CSD-jev, zato so se revizorji v novi reviziji osredotočili na to področje.

Ministrstvo je uvedlo številne avtomatizacije

Sorodna novica CSD-ji bodo lahko z novim informacijskim sistemom delali hitreje

Centri za socialno delo so samostojni javni socialnovarstveni zavodi, ki opravljajo različne naloge s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva. Ministrstvo je zanje organiziralo informacijsko podporo, kar je vključevalo različne informacijske rešitve, podporo pri pridobivanju strojne opreme in zunanjih storitev ter usklajevanje pri uporabi informacijsko-komunikacijskih sistemov državne uprave z ministrstvom za javno upravo.

Ministrstvo je prav tako informacijsko podprlo in avtomatiziralo številne strokovne naloge centrov. Na področju uveljavljanja pravic iz javnih sredstev je med drugim podprlo pridobivanje podatkov o prihodkih in premoženju vlagateljev iz zunanjih zbirk. Zaposleni v CSD-jih so v postopkih odločanja v povprečju izvedli več kot 6,4 milijona poizvedb na zunanje vire letno, kar pomeni, da so sami pridobili dokazila, ki bi jih morali sicer predložiti vlagatelji.

S tem je ministrstvo po oceni Računskega sodišča pomembno prispevalo k zmanjševanju administrativnih obremenitev vlagateljev. Informacijske rešitve ministrstva so zaposlenim na centrih poleg tega omogočale pripravo enotnih, predizpolnjenih standardnih dokumentov. Letno je v povprečju nastalo več kot 834.000 predizpolnjenih odločb.

Ni bilo vse dobro

Računsko sodišče je tudi ugotovilo, da je informacijska podpora uveljavljanju pravic iz javnih sredstev imela tudi vrsto tehničnih pomanjkljivosti, ki so motile delo centrov, po nepotrebnem obremenjevale zaposlene, predstavljale tveganje napak in celo tveganje varnosti informacij. Poleg tega so predloge predizpolnjenih standardnih dokumentov vsebovale pravne in vsebinske napake in nedoslednosti, ki so se prenašale v odločbe in druge dokumente, ki so jih izdajali centri. Ti so bili zato po oceni Računskega sodišča vlagateljem, ki nimajo posebnih strokovnih znanj s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, težko razumljivi.

Glavna informacijska rešitev za odločanje o pravicah iz javnih sredstev podpira kompleksne postopke, ki pomembno vplivajo na življenje prebivalcev Slovenije in imajo velik javnofinančni vpliv. Centri za socialno delo so v informacijski rešitvi v revidiranem obdobju v povprečju odločili o 1,03 milijarde evrov letno oz. skupno vsaj o 6,18 milijarde evrov ali 10,8 odstotka vseh proračunskih odhodkov.

Ministrstvo pa pri tem ni vzpostavilo orodij za analizo podatkov, ki nastajajo v informacijski rešitvi, in zato ni moglo na preprost način pridobiti podatkov o številu upravičencev do posamezne pravice iz javnih sredstev ali znesku, ki ga ta pravica predstavlja. Podatkov o vrednosti nekaterih pravic s področij družine in socialnih zadev ministrstvo ni niti zbiralo.

Sorodna novica Reorganizacija CSD-jev s prihodnjim mesecem. Ministrica: Pravice uporabnikov ostajajo.

Po oceni Računskega sodišča ministrstvo zato ni zagotavljalo pregledne porabe javnih sredstev na področju, za katero je odgovorno. Poleg tega v več primerih pri pripravi predpisov ni ustrezno predvidelo njihovih finančnih posledic, čeprav je imelo v informacijski rešitvi za odločanje o pravicah iz javnih sredstev na voljo vse potrebne podatke.

Ministrstvo je leta 2018 pristopilo k reorganizaciji CSD-jev, ki se je nanašala na 62 centrov in skoraj 2000 zaposlenih. Pri tem pa ni uporabilo strukturiranega projektnega pristopa, zato ni vnaprej predvidelo vseh posledic reorganizacije na informacijsko podporo centrom in z njo povezanih stroškov, poleg tega pa z vidika informacijske podpore delovanju centrov z reorganizacijo ni doseglo predvidenih ciljev.

Pripravili predpise, ne da bi mislili na informacijsko podporo

Sodišče je tudi ugotovilo, da je bilo ministrstvo v revidiranem obdobju soodgovorno za pripravo vsaj 50 predpisov s področij družine, socialnih zadev in invalidskega varstva, ki so zahtevali nadgradnje informacijske podpore centrom. Ministrstvo je le v dveh primerih vnaprej predvidelo posledice sprememb predpisov na informacijsko podporo centrom, a tudi to v omejenem obsegu.
Po oceni Računskega sodišča je bil del motenj pri delovanju informacijske podpore centrom povezan s tem, da ministrstvo pri spremembah predpisov ni vnaprej ocenilo stroškov, časa in drugih posledic potrebnih nadgradenj.