Obrtna zbornica Slovenija je zahtevala nujni sestanek z vlado zaradi po njihovem mnenju katastrofalnega stanja na področju malega in srednjega podjetništva. V zadnjih letih jih je propadlo 10.000, 35.000 ljudi pa je ostalo na cesti, opozarja predsednik obrtne zbornice Štefan Pavlinjek. OZS je podal 93 zahtev, tri pa so bile ključne: rešitev vprašanja plačilne nediscipline, sive ekonomije in delovnopravne zakonodaje. Ob morebitni neizpolnitvi ključnih zahtev je bila zbornica pripravljena tudi na državljansko nepokorščino ter splošno stavko.
Ministrica za gospodarstvo Darja Radić je kot koordinatorka predstavila po njenih besedah širok odziv pa tudi preteklo dejavnost ministrstev na tem področju. Od 93 zahtev naj bi ustrezno naslovili že skoraj polovico: 15 jih je že izpolnjenih, 38 jih je v fazi priprave, 27 pa jih bo prišlo na vrsto v naslednjih dveh letih. 13 zahtev pa je za ministrstvo popolnoma nesprejemljivih, je dodala. Zbornici je ugodila tudi na področju dajanja licenc in dovolilnic s področja cestnega prometa, saj še naprej ostaja v njenih pooblastilih.

Socialni dialog - cokla ali nujnost?
"Grožnje s stavko in državljansko nepokorščino ... Potrebno je prenehati z grožnjami in si pričeti pomagati," je na pretekle grožnje Zbornice odgovorila Radićeva v pomirljivejšem tonu. A opozorila je, da tudi socialni dialog ne prinaša vedno rešitev, in kot primer izpostavila slamnata podjetja. Ministrstvo je namreč pripravilo zakonski odgovor na problematiko odpuščanja delavcev prek slamnatih podjetij, a so predlog zavrnili ravno - socialni partnerji.
Sprijazniti se bo treba, da je huda kriza razkrila temeljne strukturne šibkosti slovenskega gospodarstva, marsikatera panoga se bo skrčila ali pa celo izginila, spodbujati pa bo treba perspektivne panoge, je dejala Radićeva - nič več ne bo tako, kot je bilo leta 2008.
Prisilna poravnava - kraja ali rešitev za upnike?
Predsednik upravnega odbora obrtne zbornice Štefan Grosar je kot eno še nerešenih zahtev izpostavil institut prisilne poravnave, ki je aktualen ravno te dni z napovedjo prisilne poravnave nekaterih največjih slovenskih gradbenih podjetij. "Prisilna poravnava je uzakonjena kraja," je ostro nastopil proti institutu, ki ga pa minister za pravosodje Aleš Zalar vidi kot najboljšo možnost za upnike.

Prisilna poravnava je namreč možnost, da upniki še pred stečajem dosežejo boljše možnosti poplačila dolgov v primerjavi s scenarijem stečaja, je pojasnil. Dolžnik mora sicer izkazati, da bi finančno prestrukturiranje zagotovilo dolgoročno likvidnost, z odpravo tega instituta pa bi zadali smrtni udarec vsem nelikvidnim podjetjem, je dejal Zalar.

Plačilna nedisciplina - velika slabost podjetništva
Tudi na področju plačilne nediscipline je ministrstvo predstavilo širok odziv, meni Radićeva. Na podlagi evropske direktive v pripravi je zakon o preprečevanju plačilne nediscipline, ki bo sprejet v nekaj mesecih, obljublja ministrica. Zakon uvaja obvezen pobot dolgov v primeru zamujanja s plačilom. Poleg tega je v pripravi sprememba zakona o javnih naročilih, kjer naj bi bila uvedena možnost plačila zavarovanja v obliki menice ali zavarovanja s strani glavnega izvajalca posla.

Grosar: 10 milijard sive ekonomije
"Glavni problem, veliko brezno slovenskega gospodarstva, je siva ekonomija. Tu se letno obrača 10 milijard evrov realnega denarja," opozarja Grosar - po njegovem mnenju neokužen del gospodarstva ne obstaja. Po besedah ministra za delo, družino in socialne zadeve Ivana Svetlika vlada na to že odgovarja z zakonom o preprečevanju dela na črno, ki bo v kratkem sprejet. Njegovo ministrstvo pripravlja tudi rešitve na področju delovnopravne zakonodaje: zakon o delovnih razmerjih ter zakon o odpravninskem skladu.

Kako naprej?
Ministrica za gospodarstvo je poudarila, da ministrstva vlagajo velike napore v reševanje problematike, a ker ukrepi učinkujejo na daljši rok, se v danem trenutku morda zdi, da se nič ne premakne in nič ne dela. A ministrstvo je predložilo številne ukrepe: poleg prej naštetih še prostovoljni pobot, skrajšani rok vračanja DDV-ja podjetnikom, sprejetje zakona o izvršbi, o insolventnosti, je v zaključku naštela ministrica. Toda sprijazniti se bo potreba, da se bosta v slovenskem gospodarstvu delo in kapital relocirala v nove panoge. Pri tem pa morata za čim manj boleče prehode vlada in zbornica svoje postoriti s komunikacijo, ki bo združila izkušnje zbornice z zakonskimi rešitvami vlade, k bolj konstruktivnemu pristopu poziva Darja Radić.

Grosar pa je po drugi strani poudaril, da to še ne pomeni zaključka grožnje s stavko. "Vse ostaja odprto, dokler ne bomo dosegli minimalnih pogojev, ker ne zahtevamo denarja, ampak prijazno delovno okolje," je sklenil predstavnik zbornice. Dogovori tako še potekajo, zbornica bo svoje predloge vladi posredovala do konca tedna, vlada pa se je zavezala odgovoriti do 25. januarja.