Bohinc je soglasje h kandidaturi podal lani novembra, k čemur ga je pripravilo, kot je dejal, "prigovarjanje strokovnih krogov in predhodno preverjanje podpore pri koalicijski politiki". A dozdajšnja usklajevanja po njegovem mnenju peljejo proti diskreditaciji kandidatov.

Bohinc sicer ni edini kandidat od 23-erice, ki je kandidaturo naknadno umaknil. Pred njim je to že naredila tudi Katja Šugman Stubbs, ki je predsednika republike o umiku kandidature obvestila že lani decembra.

Ali s kandidati poteka politična trgovina?
V uradu predsednika republike Bohinčevega odstopa niso želeli komentirati. Pahor je sicer že januarja opravil prvi krog posvetovanj z vodji poslanskih skupin. V javnosti so se sicer pojavila namigovanja, da v ozadju izbora novega ustavnega sodnika poteka politična trgovina s kandidati za člane fiskalnega sveta. V SMC-ju in SDS-u tega niso želeli komentirati.

Vodja poslanske skupine SD-ja Matjaž Han je dejal, da se s kandidati za fiskalni svet in za ustavne sodnike ne kupčka oz. da ni v redu, če kdo to počne. Spomnil je, da bo Pahor predlog kandidatur poslal v DZ, on osebno in SD pa mu pri presoji zaupata. Vodja poslanske skupine NSi-ja Matej Tonin pa je podobno dejal, da s tovrstno trgovino ni seznanjen.

Pahor išče izvoljivega kandidata
Vodja poslanske skupine ZL-ja Luka Mesec pa je spomnil, da je Pahor že januarja povabil na sestanek glede ustavnih sodnikov in obljubil, da bo prvi sveženj predlogov sprejet na februarski seji DZ-ja. Ker se to ni zgodilo, v ZL-ju sklepajo, da poskuša vlada "trgovati z desnico, da bi lahko popolnila svoj fiskalni svet".

Predsednik Pahor je sicer v prednovoletnem pogovoru za Studio ob sedemnajstih na Radiu Slovenija izrazil željo, da bi mesta ustavnih sodnikov zasedli ljudje, ki so ne le vrhunski pravniki, ampak tudi izgrajene osebnosti, ki bodo odločale po svoji vesti in ne bodo podlegle političnim merilom. Priznal pa je, da deloma drži, da išče "izvoljive ljudi".