"Z Nacionalnim svetom Srbov Slovenije (NSSS) je vlada dobila pravega sogovornika, nimamo pa politične agende," je dejal Branislav Rajić in hkrati spomnil, da dialog o priznanju statusa manjšin pripadnikov narodov nekdanje Jugoslavije v Sloveniji že poteka, in sicer med Exyumakom - Zvezo zvez kulturnih društev in vlado, ki bo poskušala uspešno rešiti to vprašanje. NSSS nima namena delovati samostojno, ampak z drugimi narodi nekdanje države v Sloveniji oziroma sveti, ki utegnejo nastati po našem vzoru, je pojasnil Rajić v oddaji NaGlas! TV Slovenija.

"V nasprotju s poslanstvom Zveze srbskih kulturnih društev, katere vloga je povezovanje kulturnega dela vseh društev na operativni ravni, bi se moral Nacionalni svet potruditi, da vzpostavi institucionalne okvire za delo in prepoznavnost vseh kulturnih društev, zvez in posameznikov v Republiki Sloveniji, pa tudi v matični državi," je Rajić odgovoril na vprašanje, po čem se bo NSSS, ki je bil ustanovljen ob navzočnosti predsednika DZ-ja Milana Brgleza, predsednika odbora DZ-ja za kulturo Dragana Matića in evroposlanca Igorja Šoltesa, razlikoval od sedanjih društev.

Roka NSSS-ja Exyumaku
Napovedal je, da bo NSSS sodeloval z Exyumakom, "vendar je glavna naloga NSSS-a vzpostaviti ustanovo, ki bo omogočila prepoznavnost srbske kulturne entitete v obeh državah in v širši kulturni javnosti."

Od priseljenca do poslanca
Branislav Rajić v Sloveniji živi od leta 1993, sicer prihaja iz Sremske Mitrovice v Srbiji, a se je k nam priselil iz Afrike, saj je pred tem na Univerzi v Harareju v Zimbabveju predaval zgodovino arhitekture in urbanizma. Življenje ga je potem pripeljalo najprej v Lendavo in potem v Maribor, kjer dolga leta dela kot arhitekt.

Slovenska družba je odprta
"Od samega začetka sem imel zelo prijetne izkušnje, vrh tega pa je bilo povabilo, da se pridružim nastajajoči stranki. Od samega začetka z vsem srcem delam za to," je dejal o lastni priseljenski poti, ki ga je pripeljala v poslanske klopi, ob čemer narodna pripadnost ni igrala nobene vloge. To dejstvo je zanj znak, da je slovenska družba do pripadnikov manjšinskih skupnosti odprta, saj med razvojem ni naletel na nobeno prepreko.

"Nikogar ne bomo prezrli"
Negativne izkušnje posameznikov bo obravnaval tudi novoustanovljeni svet, napoveduje. "Seznanjeni smo s pozitivnimi in z negativnimi izkušnjami. Seveda je smisel takega sveta, da poskrbi za številne probleme in najde rešitve. Nikogar ne bomo prezrli. Mislim, da je z NSSS-jem vlada dobila pravega sogovornika in da se bo podobno zgodilo z vsemi drugimi narodi nekdanje skupne države. Nimamo namena delovati ločeno," je še dejal v oddaji NaGlas!

Na skupščini tudi primadona Jadranka Jovanović
Na ustanovni skupščini NSSS-ja so bili v prvi vrsti tudi operna primadona Jadranka Jovanović, zdaj članica odbora skupščine Srbije za izseljence, in drugi predstavniki slovenske ter srbske oblasti. "Vsekakor je treba pogledati, kaj lahko državna uprava naredi za ustanovitev nekega urada, ki bi podprl delo vseh teh društev," je ustanovitev nove krovne organizacije Srbov komentiral predsednik odbora DZ-ja za kulturo Dragan Matić.

"Ni dobro, da društva solirajo"
Nacionalni svet Srbov Slovenije želi enotnejšo obravnavo ohranjanja jezika, kulture, izobraževanja in ureditve nacionalnega statusa. "Ni dobro, da nekatera društva delujejo po svoje. Ni dobro, da nekateri s petimi, šestimi ali desetimi ljudmi pripravljajo demonstracije, na katerih ni jasnega sporočila," je dodal sekretar NSSS-ja Nikola Todorović.

Srbščina je materinščina 65.000 prebivalcem
Po zadnjem popisu prebivalstva iz leta 2002 se je v Sloveniji za Srbe opredelilo 38.964 prebivalcev, medtem ko jih je 65.000 izjavilo, da jim je materni jezik srbohrvaščina. "Če ne drugega, bi morali odpreti dialog, kajti dejstvo je, da vsaka takšna drugačnost lahko samo koristi v enotnosti," je o tem, ali bi srbska skupnost v Sloveniji morala dobiti status narodne manjšine, dejal evropski poslanec Igor Šoltes.

Milan Brglez: Imamo politični problem
V nasprotju s Hrvaško, ki pozna kar 22 manjšin, je Slovenija formalnopravno priznala le dve, italijansko in madžarsko. Romska skupnost je v ustavi zgolj omenjena. "Že to, da smo glede Romov dobili zakon, je trajalo dvajset let, tukaj imamo, to lahko priznam, politični problem," je položaj pripadnikov narodov iz republik nekdanje Jugoslavije komentiral predsednik državnega zbora Milan Brglez.

Deklaracija le ni zakon
Čeprav so vse parlamentarne stranke leta 2011 z Deklaracijo o položaju narodnih skupnosti pripadnikov narodov nekdanjega SFRJ-ja v Sloveniji podprle prizadevanja skupnosti za ohranjanje kulture, je to za zdaj le mrtva črka na papirju.

Beograd za priznanje statusa Srbom v Sloveniji
Da je ustanovitev NSSS-ja najboljša pot za izboljšanje položaja Srbov v Sloveniji, meni tudi svetovalec srbskega premierja Vladimir Božović: "Prav je, da Srbi v Sloveniji dobijo status narodne manjšine in tiste pravice, ki jih mi zagotavljamo slovenski in drugim manjšinam v Srbiji, in da slovenska manjšina, čeprav maloštevilnejša od srbske v Sloveniji, postane naš zaveznik ter podpre Nacionalni svet Srbov Slovenije v prizadevanjih za dosego teh pravic." Napovedal je tudi, da bosta imeli srbska in slovenska vlada 24. oktobra skupno sejo v Beogradu, kar so za NaGlas! potrdili tudi na Uradu za informiranje RS.