Sodišče lahko na predlog dolžnika izvršbo omeji samo na nekatera sredstva, vendar dolžnik takega predloga ni podal, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Dolžnik bi lahko sredstvo izvršbe zamenjal z drugim
Dolžnik lahko predlagano sredstvo izvršbe tudi zamenja z drugim, če to zadošča za poplačilo terjatve. A v tem primeru dolžnik takega predloga ves čas postopka ni podal in v postopku tudi ni sodeloval, čeprav je imel za to možnost, so zapisali v sporočilu za javnost.

Situacija bi bila lahko po njihovih navedbah povsem drugačna že, če bi predlog za nadaljevanje izvršbe z novim sredstvom podal dolžnik in izkazal, da to zadošča za poplačilo terjatve. Zatrdili so, da je treba pri primeru upoštevati tudi naravo izvršilnega postopka in vse okoliščine konkretnega primera, med katere sodi tudi ravnanje strank med postopkom.

"Ni predvideno, da bi sodišče izvršbo omejilo na določeno sredstvo"
Po opravljenem nadzoru so pojasnili še, da odgovora na vprašanje, ali je bilo v konkretnem primeru načelo sorazmernosti preseženo in je izvršba presegla potreben obseg, ne more dati zgolj dejstvo, da je bila nepremičnina dolžnika prodana v postopku, v katerem se je v času njene prodaje na javni dražbi izterjevala denarna terjatev v višini dobrih 124 evrov.

Ob tem so pojasnili tudi, da od uveljavitve novele zakona o izvršbi in zavarovanju iz leta 2002 ni več predvideno, da bi sodišče po uradni dolžnosti omejilo izvršbo samo na določeno sredstvo izvršbe. Razlaga, da bi bilo treba že odrejeno prodajo preklicati zgolj zaradi abstraktne možnosti poplačila iz drugih sredstev in predmetov izvršbe, bi po njihovih navedbah predstavljala preširoko razlago 3. člena omenjenega zakona in možno podaljševanje izvršilnega postopka.

"Dolžnik je bil s sodnimi pisanji seznanjen"
V službenem nadzoru, ki ga je 13. marca odredila podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betetto, so ugotovili tudi, da je bil dolžnik s sodnimi pisanji seznanjen. Tako je bil po njihovih navedbah dolžnik seznanjen tudi s tem, da se tudi za poplačilo terjatve v višini 124,38 evra vodi izvršba na nepremičnine.

Na vrhovnem sodišču pojasnjujejo še, da je upnik izvršbo predlagal najprej na premičnine, šele po tem, ko je bila ta neuspešna, pa na nepremičnine. Takrat je že potekal drugi postopek izvršbe na dolžnikove nepremičnine, zato se je omenjena izvršba priključila že obstoječi nepremičninski izvršbi. Po ustavitvi postopka po predlogu vodilnega upnika je ostalo edino izvršilno sredstvo za poplačilo terjatve upnika prodaja nepremičnine in sodišče ni moglo odreči nadaljnjega vodenja postopka, so pojasnili na vrhovnem sodišču.

Spomnimo ...
Družino Vaskrsić so v petek izselili iz hiše v Litiji, ki jo je sodišče prodalo na javni dražbi zaradi 124 evrov dolga. Vaskrsić je bil ljubljanskemu podjetju Vodovod-Kanalizacija dolžan 124 evrov. Isti dan, ko je izvedel za prodajo hiše, je dolg poravnal, s čimer je podjetje Vodovod-Kanalizacija tudi urgentno umaknilo izterjavo. Na litijskem sodišču so prav tako izdali sklep, da je izvršba ustavljena. A sodnica je ustavila le izterjavo dolga, ne pa tudi nadaljnje prodaje hiše novemu lastniku.