Velik del (40 odstotkov) izmed 1057 vprašanih polnoletnih državljanov, ki so sodelovali v raziskavi Inštituta Mediana, je svojo odločitev glede stranke, ki so jo na koncu izbrali, utemeljila na njenem programu oz. dejstvu, da bodo največ naredili za Slovenijo in njene prebivalce. 14,3 odstotka vprašanih je stranko izbralo zato, ker so bili prepričani, da se bo uvrstila v parlament, 14 odstotkov pa zaradi njenega voditelja oz. voditeljice. Dobrih 12 odstotkov je za izbrano stranko glasovalo zato, ker zanjo večinoma glasuje, le 10 odstotkov volivcev pa se je odločilo na podlagi izjav na soočenjih. 5,5 odstotka vprašanih je stranko volilo zaradi njenega kandidata v svojem volilnem okraju.

Zanimiv je tudi pregled po strankah. Med volivci Gibanja Svoboda je bilo največ takih, ki jih je prepričal program oz. to, da bodo največ naredili za Slovenijo (36,5), 21 odstotkov jih je za GS volilo, ker so bili prepričani, da bo stranka prišla v parlament, za 19 odstotkov pa je najpomembnejši razlog vodja stranke (Robert Golob).

Na podlagi programa so se pretežno odločali tudi volivci SDS-a (med volivci te stranke se jih je kar 55,7 odstotka odločilo zanjo zaradi programa), medtem ko jih je SDS zaradi njenega voditelja Janeza Janše izbralo le 8 odstotkov. Petina vprašanih je SDS izbrala, ker večinoma glasuje za to stranko.

Tudi NSi je zaradi programa izbralo slabih 55 odstotkov njihovih volivcev, po okoli desetino volivcev NSi-ja pa so prepričali še njihov politični vodja, kandidat v okraju volivca in dejstvo, da večinoma glasujejo za to stranko. Program je bil tudi v ospredju razlogov za izbiro Levice (polovica jih je stranko izbrala zato), 13 odstotkov jih je zanjo volilo, ker so jih prepričali na soočenjih, 21 pa zato, ker zanje večinoma glasujejo.

Delež volivcev, ki se je za stranko odločil, ker večinoma glasuje zanjo, je daleč najvišji pri SD-ju – med volivci te stranke sta namreč kar dve tretjini takih. Slaba desetina (9,1 odstotka) volivcev SD-ja je to stranko izbrala na podlagi soočenj, dobra desetina (11,7 odstotka) pa zaradi kandidata v svojem okraju.

Razlog za neudeležbo na volitvah najpogosteje bolezen

Pri Mediani so se posvetili tudi tistim, ki niso šli volit. Najpogosteje (pri 40 odstotkih vprašanih) so bili razlogi za neudeležbo na volitvah objektivni (npr. bolezen), slaba petina vprašanih (19,1 odstotka) jih je pojasnila, da nikoli ne volijo, slaba desetina pa je doma ostala, ker je bila razočarana nad preteklim delovanjem strank oz. ker zanjo ni bilo primerne opcije.

V tokratni raziskavi Politični utrip so se pri Mediani sicer osredotočili na slovensko politično prihodnost. Večina vprašanih (slabih 80 odstotkov) si želi, da bi se vlada oblikovala hitro, relativno visok pa je tudi delež tistih, ki si želijo, da bi se vlada obdržala cel mandat (72,5 odstotka). Tega si sicer ne želi 12 odstotkov vprašanih, 15 odstotkov pa jih je na vprašanje odgovorilo z "Ne vem".

Slaba polovica (46,2 odstotka) si želi vlado levih oz. levosredinskih strank, medtem ko si takšne vlade ne želi 35 odstotkov vprašanih. Vlado levih in desnih strank si želi 40 odstotkov vprašanih, 38 je ne želi, petina je neopredeljenih. Vlado desnih oz. desnosredinskih strank si želi dobra četrtina sodelujočih (26,8 odstotka), več kot polovica (51 odstotka) si takšne vlade ne želi.

Podobne so tudi ocene vprašanih glede verjetnosti, da se bo oblikovala leva oz. levosredinska vlada. Dve tretjini namreč ocenjujeta, da se bo to verjetno zgodilo. 60 odstotkov jih ob tem ocenjuje, da bo vlada zdržala cel mandat, medtem ko četrtina meni, da ne bo. Da bo oblikovanje koalicije dolgotrajno, kot verjetno ocenjuje slaba petina (19,4 odstotka) vprašanih, dve tretjini (66,7 odstotka) pa jih menita, da trditev ni najbolj verjetna. Podobno so vprašani razdeljeni tudi glede verjetnosti za oblikovanje vlade levih in desnih strank: 64,7 odstotka jih meni, da to ni verjetno, 19 odstotkov pa, da je. Še več (skoraj 70 odstotkov) je takih, ki menijo, da ni veliko verjetnosti za vlado desnih oz. desnosredinskih strank.

Pri vprašanju strank, ki bodo oblikovale koalicijo, bi bilo največ vprašanim najljubše sodelovanje med Gibanjem Svoboda, SD-jem in Levico (32,9 odstotka), sledi koalicija GS in SD (20,3 odstotka), koaliciji Gibanja Svoboda in SDS-a je naklonjenih 17 odstotkov vprašanih, koaliciji GS-ja in NSi-ja pa 13 odstotkov.