Foto: BoBo/Luka Dakskobler
Foto: BoBo/Luka Dakskobler

V raziskavi, ki jo je izvedel Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij na ljubljanski fakulteti za družbene vede, so anketiranci med drugim ocenjevali delovanje demokracije v Sloveniji.

Na lestvici od 1 do 10, pri čemer je 10 zelo dobro, je bila povprečna ocena 4,7. Delovanje demokracije pred desetimi leti so ocenili s povprečno oceno 5,6, čez deset let pa bo po njihovem mnenju nekoliko slabše kot zdaj, in sicer so to ocenili s povprečno oceno 4,6.

Javne službe v Sloveniji po mnenju okoli 36 odstotkov vprašanih ljudem služijo predano ali zelo predano, nekaj več kot 45 odstotkov jih meni, da ne posebej predano, nekaj manj kot 12 odstotkov pa, da sploh ne služijo predano.

Glede razširjenosti korupcije v javnih službah jih nekaj več kot devet odstotkov meni, da je skoraj vsak vpleten v korupcijo, skoraj 46 odstotkov jih meni, da je v korupcijo vpletenih veliko ljudi. Da je v korupcijo vpletenih nekaj ljudi, meni 28,5 odstotka vprašanih, da je vpletenih le malo ljudi, meni skoraj sedem odstotkov vprašanih, da skoraj nihče ni vpleten v korupcijo, pa meni nekaj manj kot odstotek vprašanih.

S trditvijo, da je medijsko poročanje o politiki v Sloveniji pristransko, jih soglaša ali močno soglaša nekaj več kot 53 odstotkov, ne soglaša ali sploh ne soglaša pa 9,5 odstotka.

V raziskavi so spraševali tudi po stališčih o nekaterih vprašanjih, ki delijo družbo, denimo o smrtni kazni. Ta za skoraj 50 odstotkov vprašanih ni sprejemljiva, za 36 odstotkov pa je sprejemljiva. Prekinitev nosečnosti je sprejemljiva za nekaj manj kot 76 odstotkov vprašanih, medtem ko za nekaj manj kot 14 odstotkov ni sprejemljiva. Za skoraj 53 odstotkov vprašanih so sprejemljive poroke istospolnih partnerjev, po mnenju nekaj več kot 33 odstotkov pa so nesprejemljive. Evtanazija je sprejemljiva za 63,5 odstotka vprašanih, za 17,4 odstotka pa ne.

Pri različnih vprašanjih, ki segajo od osebne sreče do zaupanja drugim, je najvišja povprečna ocena pri vprašanju glede osebne sreče nasploh. Najnižja povprečna ocena pa je pri vprašanju, ali lahko večini ljudi zaupamo. Pri vprašanju o splošni oceni glede svojega zdravja je medtem povprečna ocena na lestvici od 1 do 5, pri čemer 1 pomeni zelo dobro, 5 pa zelo slabo, 2,38.

Raziskavo Slovensko javno mnenje 2023/2 je omenjeni center izvajal med 2. novembrom 2023 in 2. februarjem 2024 na reprezentativnem vzorcu 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije.

Parlamentarne stranke izgubljajo podporo volivcev

Raziskava Slovensko javno mnenje je tudi pokazala, da imajo slabi dve leti po zadnjih volitvah v DZ vse parlamentarne stranke nižjo javnomnenjsko podporo.

Največji padec so ugotovili pri vladajoči Svobodi, ki je izgubila dve tretjini volivcev. Največ je sicer neopredeljenih volivcev, več kot tretjina vprašanih namreč ne ve, koga bi volili. Da so svoj glas na zadnjih volitvah v DZ namenili stranki aktualnega premierja Roberta Goloba, je odgovorilo 38,7 odstotka vprašanih. Če bi bile volitve to nedeljo, pa je Gibanje Svoboda kot svojo izbiro navedlo 12,1 odstotka vprašanih.

Največjo opozicijsko stranko SDS in drugouvrščeno na parlamentarnih volitvah leta 2022 bi volilo 17,5 odstotka vprašanih, da je bila ta stranka njihova izbira na zadnjih volitvah, pa je odgovorilo 19 odstotkov vprašanih.

NSi-ju bi tokrat svoj glas namenilo 4,1 odstotka vprašanih, pred dvema letoma je bilo takšnih šest odstotkov vprašanih. SD-ju bi svoj glas oddalo 6,5 odstotka vprašanih, Levici pa trije odstotki vprašanih. Kot svojo izbiro ob zadnjih parlamentarnih volitvah je prvo sicer navedlo 7,4 odstotka vprašanih, drugo pa 3,8 odstotka vprašanih.

Najvišji pa ostaja delež neopredeljenih volivcev. Da ne vedo, koga bi volili, je odgovorilo 36,1 odstotka vprašanih.

Na vprašanje, katero od strank so volili na zadnjih parlamentarnih volitvah, je odgovorilo 851 polnoletnih prebivalcev Slovenije, na vprašanje, za koga bi najverjetneje glasovali, če bi bile volitve to nedeljo, pa je odgovorilo 1089 polnoletnih prebivalcev Slovenije

Zaupanje v institucije (Povprečna ocena zaupanja v posamezne institucije na lestvici od 0 do 10, pri čemer 0 pomeni sploh ne zaupam, 10 pa povsem zaupam) Vir: Center za raziskovanje javnega mnenja in množičnih komunikacij

institucijapovprečna ocena
gasilci9,05
civilna zaščita8,30
Slovenska vojska6,01
policija5,97
slovenske obveščevalne službe5,16
banke4,96
sodišča4,72
predsednik republike4,68
Evropska unija4,61
OZN4,13
Nato4,08
DZ3,89
vlada3,76
Cerkev in duhovniki3,27