"Gre za majhen korak za DZ, zna pa biti kar velik skok za Slovenijo," je o predlogu novele dejal minister za notranje zadeve Gregor Virant in dodal, da prinaša preglednost delovanja, kjer preglednosti do zdaj ni bilo - na področje podjetij, ki so v neposredni ali posredni večinski državni ali občinski lasti -, ter zmanjšuje korupcijska tveganja in povečuje odgovornost in učinkovitost upravljanja z javnim premoženjem.

Vlada je novelo zakona o dostopu do informacij javnega značaja predlagala zaradi širitve obveznosti posredovanja tovrstnih informacij tudi na podjetja v večinski lasti države ali občin. Tako kot že zdaj velja za javni sektor, bodo tudi v teh podjetjih morale biti javne svetovalne, donatorske in sponzorske pogodbe, prav tako pa tudi plače, odpravnine in druge bonitete članov uprav in nadzornih svetov.

Podjetja v državni lasti zadržana
V podjetjih v državni lasti so do predlaganih sprememb zadržani. Kot opozarjajo, bi morale načrtovane spremembe, če že, veljati za vse družbe, ne glede na lastništvo, saj bodo v nasprotnem primeru sami postali manj konkurenčni. A po besedah notranjega ministra Gregorja Viranta gre za podjetja v naši skupni lasti, zato imajo državljani pravico vedeti, kaj se v njih dogaja.

Javno dostopni tudi podatki o slabih posojilih
Ko je bil predlog novele zakona že v parlamentarnem postopku, so ga poslanci koalicije dopolnili še z določbo, po kateri bodo podatki o slabih posojilih, prenesenih na Družbo za upravljanje terjatev bank, javno dostopni. Čeprav je bilo slišati pomisleke, da gre za bančno tajnost, bodo podatki o komitentu, o višini posojila, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga javni.

Poleg tega bo morala Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) objaviti podatke o posojilih, ki so bila iz bank v prevladujoči lasti države prenesena nanjo, in sicer o kreditodajalcu in kreditojemalcu, o višini posojila, o tem, kdo ga je odobril, o zavarovanjih in o bruto stanju dolga. Gre za posojila, razvrščena v razreda D in E, torej tista, ki zamujajo več kot 90 dni.

Orodje za boj proti korupciji na področju, ki je "gojišče korupcije".
Poslanske skupine so pozdravile namen novele, da se poveča preglednost in zagotovi orodja za boj proti korupciji na področju, ki da je, kot je dejal Jožef Horvat (NSi), "gojišče korupcije". So pa v opoziciji podporo pogojevali s sprejetjem predloga dopolnila, da morajo banke, ki so bile deležne ukrepov za krepitev stabilnosti, objaviti tudi podatke o posojilih razreda D in E, ki niso bila prenesena na DUTB. Takšen predlog dopolnila je vložil tudi koalicijski DL.

"Če želite resnično doseči transparentnost, apeliramo, da podprete predlog amandmaja," je koalicijo pozvala Sonja Ramšak (SDS). Strinjala se je, da ne morejo biti razkriti vsi podatki, da bi pa morali biti tisti, ki so vplivali na zdajšnje stanje države, javni. Jožef Jerovšek iz SDS-a je dejal, da je že ob zavrnitvi tega amandmaja v drugi obravnavi postalo jasno, da se želi zaščititi "tiste, ki so oropali banke".

Obsežna dokapitalizacija bank, prenos slabih terjatev ter nadaljnje poslovanje bank in DUTB-ja zahtevajo visoko mero preglednosti, je dejala Kristina Valenčič (DL). Da je prav, da davkoplačevalci dobijo odgovore, saj bodo krili stroške za več milijard slabih posojil, ki so ostali na bankah, pa meni njen strankarski kolega Marko Pavlišič.

V PS-ju menijo, da bi bilo razkritje podatkov tudi o slabih posojilih, ki niso prenesena na DUTB, pretiravanje, ki je nepotrebno in nepremišljeno. "S tem bi nam uspelo bankam povzročiti dodatno gospodarsko škodo, odliv kapitala in pa seveda odgovornost za nove nestabilnosti v bančnem sistemu, ki jih v naši stranki ne želimo prevzeti," je dejal Jerko Čehovin.

Matjaž Zanoškar, prav tako iz PS-ja, pa je menil, da je treba glede (ne)objave teh podatkov upoštevati mnenje stroke in Banke Slovenije ter da gre verjetno za informacije, ki bi imele značaj nacionalnega interesa in katerih razkritje bi bilo slabo za banke in potencialne investitorje.

SD: Paziti je treba na ustavno presojo
Treba je opredeliti ključne informacije, da se ne povzročijo dodatne administrativne zahteve ter da se ne sme zmanjšati konkurenčnosti gospodarskih družb, poleg tega mora zakon prestati morebitno ustavno presojo, menijo v SD-ju. V stranki so napovedali, da bodo podprli zakon in predloge dopolnil koalicije.

Poslanec SD-ja Matevž Frangež je dejal, da ne vidi razlike med slabo naložbo, ki je bila prenesena na DUTB, in slabo naložbo, ki je obtičala na poslovni banki. V obeh primerih je bil namreč uporabljen javni denar bodisi za prenos terjatev bodisi za dokapitalizacijo, meni Frangež.

V banke smo dali več kot 3,5 milijarde evrov, nekateri pa še vedno trdijo, da ljudje kljub temu denarju ne smejo vedeti, kaj se v teh bankah dogaja, je opozarjal Janez Ribič iz SLS-a. "Pa saj nismo resni," je ogorčeno dejal.

Ivan Hršak (DeSUS) je izrazil upanje, da bo preiskovalna komisija o ugotavljanju zlorab v bančnem sistemu, katere član je, na podlagi novele le lahko pridobila podatke o slabih posojilih. Zaslišanja prič so bila do zdaj napol neplodno delo, je dejal Hršak, saj o nobeni zadevi niso mogli postavljati konkretnih vprašanj, ker nimajo nobenih podatkov.

Podpora predlogu zakona o inšpekciji dela
Podpora se obeta tudi predlogu zakona o inšpekciji dela, katerega namen je povečati učinkovitost delovne inšpekcije in je eden izmed ukrepov v boju zoper sivo ekonomijo. Večina poslancev in poslank je v drugi obravnavi pred četrtkovim glasovanjem namreč izrazila predvsem naklonjenost predvidenim strokovnim pomočnikom, ki se ukvarjajo s problematiko kadrovske podhranjenosti inšpekcije.

Kot je pojasnila ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Anja Kopač Mrak, je predlog nastal na podlagi analize izvajanja obstoječega zakona in njegovih določb, ki je pokazala na težave pri razmejitvi pristojnosti med inšpektoratom in drugimi organi, na neusklajenost zakona o inšpekciji dela in zakona o inšpekcijskem nadzoru ter na prenizko število delovnih inšpektorjev.

Ministrica je izpostavila vzpostavitev sveta inšpekcije dela, tristranskega strokovnega posvetovalnega organa, katerega naloga bo sprejemanje stališč in priporočil za učinkovitejše delovanje inšpekcije dela. Člane sveta bo za mandat petih let imenoval minister, pristojen za delo, prihajali pa bodo iz vrst vlade, delodajalcev in sindikatov.

Predlog poleg tega uvaja še institut strokovnega pomočnika, ki bo razbremenil inšpektorja administrativnih del in bo lahko opravljal tudi nekatere enostavnejše naloge v okviru inšpekcijskega nadzora, je dejala ministrica.

Samozdravljenje s konopljo neprimerno za nadaljnjo obravnavo
DZ je opravil tudi drugi obravnavi predlogov zakonov o samozdravljenju in o konoplji, ki ju je predlagala skupina volivcev. Odbor DZ-ja za zdravstvo je oba zakonska predloga ocenil kot neprimerna za nadaljnjo obravnavo. Sklenil je, da bo ministrstvu predlagal, naj prouči možnost ustreznejše zakonske in podzakonske ureditve uporabe konoplje v medicinske namene. Predloga zakonov so zato vse poslanske skupine po pričakovanju ocenile kot neprimerna za nadaljnjo obravnavo.

Poslanci so se lotili obravnave predloga novele zakona o inšpekciji dela, s katero se bo okrepil nadzor nad delom na črno. V praksi namreč lahko pomanjkljiv inšpekcijski nadzor in okrnjene pristojnosti inšpektorjev predstavljajo podlago za kršitve zakonodaje in izkoriščanje pravnih praznin, pojasnjuje vlada. Z novelo tako posega v organizacijo, pristojnosti in naloge inšpektorata ter pooblastila in ukrepanje inšpektorjev.

Na dnevnem redu je še predlog novele zakona o vojnih invalidih, ki ga je vlada poslala v DZ po skrajšanem postopku. Novela omogoča vdovam po borcih, ki so umrli pri obrambi Slovenije leta 1991, da uveljavijo pravico do družinske invalidske pokojnine tudi kot samostojne uživalke ne glede na dopolnjen starostni pogoj. Novela je dobila odločno podporo matičnega delovnega telesa.