Nekdanja vodja sektorja za migracije in naturalizacijo Alenka Prvinšek, ki je leta 2003 vodila projekt izdajanja dopolnilnih odločb izbrisanim, je povedala, da je ministrstvo za notranje zadeve štetje izbrisanih opravilo že leta 2002, pred odločbo ustavnega sodišča. Podatke za pripravo seznama izbrisanih so po njenih besedah pridobili od centra za upravno informatiko in iz registra prebivalstva.

So upravne enote ažurirale podatke?
Iz teh podatkov so po navedbah predsednika komisije Roberta Hrovata (SDS) našteli 29.064 oseb, pozneje pa je bilo ugotovljeno, da ti podatki niso pravilni, ker niso bili ažurirani z ročnimi bazami upravnih enot (UE). Po tem je bilo ugotovljeno, da je bilo izbrisanih 18.305 oseb.

"Dogovorjeno je bilo, da je potrebno sprejeti vse ukrepe, da se register ažurira in se vzpostavi dejansko stanje," je pojasnila Prvinškova in dodala, da je bilo stanje po manjših upravnih enotah urejeno, problematično pa je bilo področje velikih upravnih enot.

"Izbris se ni zgodil naenkrat"
Ministrstvo za notranje zadeve je ob štetju izbrisanih leta 2009 upoštevalo le podatke iz računalniške evidence in dobilo podatek, da je izbrisanih 25.671 oseb. Hrovat je pričo ob tem vprašal, ali je mogoče, da so v informacijskem sistemu spregledali podatke iz upravnih enot. "Leta 1990 je ministrstvo dobilo nalogo, da vzpostavi računalniško evidenco državljanstva. Potrebno je bilo ročno vnašati podatke in vmes so bile posamične napake, da pa je bilo to množično ... Napake so, zagotovo," mu je odgovorila Prvinškova.

Poudarila je še, da se je v analizi stanja leta 2002 za vsako posamično osebo ugotavljalo, ali je bila državljan(-ka) Republike Slovenije, in opozorila, da se izbris ni zgodil 26. februarja 1992. "Ni bilo računalniške funkcije, da bi se takrat zgodilo vse naenkrat," je razložila.

Hrovata je med drugim zanimalo še, ali držijo navedbe, da se je gradivo za izdajanje dopolnilnih odločb odnašalo domov. "Možno je, a ne verjamem, ker je bilo pri tem potrebno spremljati računalniško evidenco. Tega na pamet ni bilo mogoče delati," je dejala.

"Bili smo presenečeni, ker nekateri podatki niso bili ažurirani"
Nekdanji generalni direktor direktorata za upravne notranje zadeve na notranjem ministrstvu Bojan Trnovšek pa je pojasnil, da so konec leta 2008 in v začetku leta 2009 na direktoratu opravili analizo podatkov, da bi ugotovili, kakšna je bila struktura izbrisanih. Za to so podatke pridobili iz treh računalniških registrov: matičnega, registra tujcev in registra stalnega prebivalstva.

Poudaril je, da so izhajali iz računalniških evidenc, saj se vsi podatki od leta 2005 vodijo računalniško in ročnih evidenc od takrat ni več. "In tudi upravne enote so to vnašale," je dejal in dodal, da so bili na ministrstvu stoodstotno prepričani, da so upravne enote računalniške evidence ažurirale. Pravi, da so bili presenečeni, ko se je pri analizi podatkov izkazalo, da določeni podatki niso bili ažurirani.

"Podatki so bili korektni in transparentni"
Prepričan je, da lahko pri ročnem štetju hitro nastanejo napake, zato "bolj zaupa računalniški evidenci". "Podatki so bili dani na podlagi računalniške evidence. Če pa nekdo nečesa ni naredil, pa bi moral, se pravi ni vnesel podatkov, potem je pa to drugo vprašanje," je dejal.

Trnovšek pravi, da o pravilnosti štetja leta 2002 ne more soditi, ob zadnjem štetju pa so bili podatki korektni in transparentni. Na Hrovatovo vprašanje, ali je torej številka 25.671 prava, je odgovoril, da je bila prava 24. januarja 2009, ko je bila pripravljena analiza, a gre za "živo" evidenco in številka je danes lahko tudi spremenjena.

Razlika znaša 7.366 oseb
Zagotovil je še, da so pri izdajanju dopolnilnih odločb izbrisanim vse podatke preverili tudi na upravnih enotah, izdajali pa so jih individualno. Ocenjevali so, da bodo izdali okrog 3.300 odločb, a so jih izdali le okrog 2.600. Pri preverjanju na upravnih enotah se je po njegovih besedah namreč izkazalo, da nekateri ne izpolnjujejo pogojev.

Preiskovalna komisija skuša odgovoriti na vprašanje, po čigavem naročilu in po kakšni metodologiji sta bili izvedeni štetji izbrisanih leta 2002 in lani. Ob prvem štetju leta 2002, ko je bil notranji minister Rado Bohinc, je bilo namreč ugotovljeno, da je bilo izbrisanih 18.305 oseb, ob lanskem štetju, v času mandata ministrice Katarine Kresal, pa so našteli 25.671 izbrisanih.