Na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so za MMC pojasnili, da je zakon o malem delu predvideval, da bi se namesto zdajšnjih treh odstotkov koncesijskih dajatev v Javni sklad za razvoj kadrov in štipendiranje nateklo pet odstotkov dajatev, zato je "logično, da bo sredstev za štipendije manj". V Študentski organizaciji Slovenije so po drugi strani poudarili, da bodo Javnemu skladu za razvoj kadrov in štipendije še vedno ostali trije odstotki koncesijskih dajatev.

Zdaj veljavna ureditev predvideva, da se državne in Zoisove štipendije financirajo iz proračuna, sredstva za druge štipendije, ki jih podeljuje Javni sklad za razvoj kadrov, pa se črpajo iz koncesijskih dajatev, ki so pridobljene na podlagi študentskega dela. V ŠOS-u pa ob tem poudarjajo, da je v letih 2008 in 2009 zaradi previsokega cenzusa ostalo nerazdeljenih za 15 milijonov evrov državnih štipendij. Sprašujejo se, kako bo premalo sredstev za štipendije, če pa sredstva že zdaj ostajajo nerazdeljena.

Zakon o štipendijah bo treba spremeniti tako, da bodo sredstva za štipendije zagotovljena
Zaradi padca zakona o malem delu pa se bo, kot kaže, moral spremeniti tudi zakon o štipendiranju, ki je trenutno v parlamentarni obravnavi. Na ministrstvu so povedali, da bo končni predlog vsekakor moral imeti zagotovljena ustrezna finančna sredstva. Zakon o štipendiranju, ki je bil pripravljen na podlagi predpostavke, da bo zakon o malem delu sprejet, med drugim določa, da so državne štipendije del pravic, ki se uveljavljajo iz javnih sredstev, vse druge štipendije, ki se dodeljujejo v okviru sklada, pa bi se financirale iz dajatev iz malega dela. Tako bi se na podlagi višjih sredstev sorazmerno povečalo tudi število štipendij, poudarjajo na ministrstvu.

Ministrstvo: Sredstva, ki so ostala, so že razdeljena
Na očitek Študentske organizacije Slovenije, da je lani v Javnem skladu za razvoj kadrov in štipendije ostalo nerazporejenih 30 milijonov evrov, na ministrstvu za delo odgovarjajo, da je večina teh sredstev že podeljenih. Povedali so, da gre za pravice, ki se izplačujejo več let, in da bodo sredstva izplačana v prihodnjih letih, ter pojasnili, da sklad računovodstvo vodi po denarnem toku, zato nastaja vtis, da so sredstva neporabljena, a to ne ustreza dejanskemu stanju (če bi bil sklad gospodarska družba, bi sredstva prikazal kot rezervacije za dolgoročne obveznosti.

"Mladi kadrovskih štipendij ne želijo, ker se ne želijo vezati na delodajalca"
Dodali so še, da zdaj veljavni zakon o štipendiranju koncesijske dajatve od študentskega dela usmerja predvsem v kadrovske štipendije, "ki pa jih mladi ne želijo, ker se, kot pravijo, nočejo vezati na delodajalca po zaključku študija".

(Podatki ministrstva za delo o številu dodeljenih štipendij na dan 31. 12. 2010)

Poleg tega se predvideva še 10.000 državnih štipendij več, višina štipendije pa je odvisna od povprečne ocene, dodatka za izobraževanje zunaj kraja bivanja in dodatka za posebne potrebe. Znižal pa se bo tudi vstopni prag za upravičenost do državne štipendije z zdajšnjih 65 oziroma 70 odstotkov bruto minimalne plače (377 oziroma 399 evrov) na 64 odstotkov neto povprečne plače na družinskega člana (630 evrov), kar pomeni, da se bo število upravičencev povečalo za dodatnih 10.000.

V ŠOS-u jedro predlaganega zakona o štipendiranju sicer vidijo kot izboljšanje, saj so nekatere temeljne zahteve - kombinirane štipendije, nižji cenzus - sprejete, a opozarjajo, da so nezadovoljni s tem, da bo cenzus za državne štipendije urejal zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev. Predlagajo pa tudi izboljšave na področju podeljevanja štipendij mladoletnim dijakom, študentom 3. bolonjske stopnje, izboljšave Zoisovega štipendiranja in združevanje vseh vrst štipendij.