Prvaka SDS-a smo sicer pred kongresom stranke, ki bo maja, najprej povprašali, ali bo znova edini kandidat za predsednika, a nam na vprašanje ni mogel odgovoriti, saj evidentiranje kandidatov še poteka. V nadaljevanju pa se nismo pogovarjali le o kongresu oz. novem programu SDS-a, ki se pripravlja, temveč tudi o aktualnih temah.

Delo vlade, kriza, vrednote družbe in etika, izbrisani, NLB in njegova posojila, evropske volitve, morebitno povezovanje pomladnih strank: to so teme, ki kar kličejo po komentarju opozicijskega prvaka. Kako se je opredelil do njih, si lahko preberete v nadaljevanju.

Kako pomembne bodo na kongresu kadrovske zadeve?
Upam, da ne bodo v ospredju. Če bi bile, bi bili podobni največji vladni stranki, ki se je ukvarjala samo s kadrovskimi zadevami, na Slovenijo pa pozabila in ni sprejela nobenih resolucij oz. programov za slovensko prihodnost. V SDS-u sprejemamo prenovljen program in statut, kar je bolj interne narave. Sprejemamo pa tudi ključne resolucije z odgovori na izzive slovenske prihodnosti - od odgovorov na izzive gospodarske krize do vprašanj etike. Sprejeli bomo resolucijo o glavnem mestu, resolucijo o okolju in energiji in tudi resolucijo o solidarnosti.

Ves čas kritično ocenjujete delo vlade, češ da zastavlja napačne prioritete. Česa bi se vi, če bi bili še vedno premier, sami lotili povsem drugače - poleg krize?
Vsekakor je ravnanje, ki mora prebivalstvo Slovenije zaščititi pred negativnimi učinki gospodarske krize v ospredju. Prav tako mora biti v ospredju vse tisto, kar bo omogočilo, da potem ko bo ta kriza mimo, ne bomo tavali v nekem začaranem krogu stagnacije, ampak da se bomo normalno razvijali. Čarobna beseda za to je delovno mesto. Vlada mora kreirati ugodno poslovno okolje, ki bo omogočilo, da v tistih panogah, ki niso najbolj prizadete s krizo, nastajajo delovna mesta, kamor se bodo zaposlili tisti, ki izgubljajo delo tam, kjer dela zaradi zmanjšanja naročil ni mogoče ohraniti. To je zagotovo osnova, kajti brez gospodarske rasti ni delovnih mest in brez delovnih mest ni blaginje.

Treba bi bilo tudi več delati na vrednostnem temelju, kajti eden izmed razlogov za to krizo je porušenje sistema vrednost - ne samo pri nas, temveč tudi širše v svetu in v Evropi. Na izzive teh dilem odgovarjamo z našo resolucijo Etika je vest družbe, kjer opozarjamo na to, da zakoni in regulacija sami po sebi niso dovolj. Tudi na sploh se mora kreirati neka zavest v družbi, v kateri se ve, kaj je prav in kaj je narobe. Tukaj je velika vloga ne samo vzgoje v družini, ampak tudi šolskega sistema, javnih občil in navsezadnje inteligence - tistih, ki nekako kreirajo to zavest.

Po neuspeli interpelaciji zoper Kresalovo ste dejali, da je vsaka nova odločba izbrisanim nov razlog za interpelacijo. Že razmišljate o novi?
To drži, kajti izdajanje odločb brez zakonske podlage bo imelo ne samo materialne posledice, ampak gre za neko ravnanje, ki je v temelju krivično do vseh državljank in državljanov Slovenije - v tem primeru še posebej do tistih, ki so si državljanstvo pošteno uredili, ko je Slovenija nastajala, zdaj pa naj bi plačevali odškodnine tistim, ki tega niso hoteli. Mi smo za to, da se posamični primeri raziščejo, če je bila komu storjena krivica zaradi neravnanja organa, da se mu ta popravi. Prepričani smo, da teh ni bilo nekaj tisoč. Trditi, da jih je bilo 25.000, je pa navadna norost in tukaj ima Slovence nekdo za norca. Vladna koalicija s tem, kar zdaj počne, enostavno preizkuša potrpežljivost Slovencev.

Pa že razmišljate o novi interpelaciji?
Potem ko je postalo znano, da je mariborsko sodišče že novembra lani izdalo drugo odločbo v primeru izbrisanih, kjer je priznana odškodnina oziroma priznana upravičenost do odškodnine, ta odločba pa se je skrivala šest mesecev, je ta razmislek na mestu. Kdaj pa se bo kaj konkretnega zgodilo, pa je stvar presoje poslanske skupine.

Kako komentirate dogajanje v Istrabenzu? Igor Bavčar se poslavlja.
Pomembneje od kadrovskih zadev je dejstvo, da največja državna banka na neki način podpira poskuse menedžerskih oz. tajkunskih prevzemov tudi po tem, ko je bilo doseženo neko soglasje v slovenski politiki, da se tega ne bi smelo početi. Od decembra lani so bile odobrene preložitve plačila kreditov - ne samo Istrabenzu, temveč tudi Merkurju in nazadnje Pivovarni Laško. Namesto da bi se ta denar porabljal za servisiranje gospodarstva in ohranjanje delovnih mest, se pomaga ljudem, ki so prišli s prazno aktovko v podjetja, zdaj pa jih hočejo tudi s pomočjo teh sredstev državnih bank enostavno prevzeti.

Zaradi podaljšanja posojila Infond Holdingu so v Zaresu vladi predlagali razmislek o zaupnici upravi največje slovenske banke. Kaj o tem menite vi?
Razmislek bo premalo. Vlada sicer ni lastnik večinskega deleža, je pa upravitelj oz. skrbnik. Enostavno naj skliče izredno skupščino, zamenja nadzorni svet, ki je tukaj zatajil - kljub temu da so v njem tudi člani, ki so bili imenovani v našem mandatu (to je treba jasno povedati) -, in potem ukrepati tako, kot pravijo, da je potrebno. Skratka, ni treba govoriti, ampak narediti.

Vrniva se k vaši stranki. SDS se na evropske volitve odpravlja z odmevnimi političnimi imeni. Si upate napovedati izid?
Mi se bomo borili za zmago. Imamo zelo močno ekipo. Nobena druga lista - ne samo v Sloveniji, ampak tudi v Evropi - nima treh predsednikov sveta EU-ja. Mi imamo na listi tri nekdanje ministre vlade, ki so vodili svet EU-ja, ki je najvišji organ v tej asociaciji, in imajo ogromno izkušenj, povezav in možnosti, da delajo v dobro Slovenije.

Mediji že namigujejo na predvolilno povezovanje pomladnega trojčka pred naslednjimi volitvami v DZ. Menda naj bi bilo to mogoče, če SLS prevzame Radovan Žerjav. Kako to komentirate?
Do naslednjih rednih državnozborskih volitev je še zelo daleč, ampak ne glede na to upam, da bo do tega povezovanja prišlo oz. da bodo nastajale razmere tudi v drugih pomladnih strankah, ki bodo tako sodelovanje omogočale.

Marjetka Nared
marjetka.nared@rtvslo.si