Ob 25. obletnici sprejetja resolucije 1265, ko je bila prvič v zgodovini potrjena zaščita civilistov kot ključno vprašanje mednarodnega miru in varnosti, je razpravo na to temo v Varnostnem svetu sklical Mozambik. Razprava sicer poteka tudi ob 75. obletnici Ženevskih konvencij iz leta 1949.

Resolucija je bila sprejeta leta 1999, ko je bila Slovenija prvič članica Varnostnega sveta ZN-a, na kar je v razpravi spomnil tudi Žbogar. "Slovenija je kot članica Varnostnega sveta leta 1999 prispevala k sprejetju resolucije 1265. Po dveh desetletjih in pol je zaščita civilistov pomembnejša kot kdaj koli prej. Oboroženi spopadi se spreminjajo in postajajo vse obsežnejši. Posebej prizadeti so otroci, ženske, starejši in invalidi," je dejal Žbogar in posebej opozoril na razmere v Gazi.

Prisilno razseljevanje, lakota, ki jo povzročajo spopadi, in onemogočen dostop do humanitarne pomoči in zdravstvene oskrbe v Gazi dosegajo katastrofalno raven. Operacija v Rafi predstavlja novo katastrofalno tveganje za civiliste," je dejal.

Omenil je tudi položaj v Sudanu in Ukrajini. "Uničevanje civilne infrastrukture v Ukrajini je kršitev mednarodnega humanitarnega prava. Kopenske mine in eksplozivni ostanki vojne ovirajo upanje na varno vrnitev beguncev in obnovo po konfliktu."

"Zaradi vpliva oboroženih spopadov na vodo, vodne objekte in storitve so milijoni civilistov brez varne vode, kar predstavlja velik humanitarni, razvojni in okoljski izziv. Potrebno je več ozaveščanja, zato se namerava Slovenija pridružiti drugim in še ta teden ustanoviti svetovno zavezništvo za zaščito vode pred oboroženimi spopadi," je napovedal.

Varnostnemu svetu ZN-a so poročali namestnica generalnega sekretarja in posebna svetovalka za preprečevanje genocida Alice Wairimu Nderitu, pomočnica generalnega sekretarja ZN-a za humanitarne zadeve Joyce Msuya, predsednica Mednarodnega odbora Rdečega križa Mirjana Spoljarić Eger in izvršni direktor Centra za civiliste v konfliktih (Civic) Hichem Khadhraoui.