Padec se je zgodil zaradi spremembe metodologije, saj so za meritve uporabili drugačen nabor virov mednarodnih podatkov, ki neodvisno ocenjujejo države in so vključeni v indeks zaznave korupcije.

Padec končno pokazal realno stanje?
Po mnenju protikorupcijske komisije, kjer nad uvrstitvijo Slovenije niso presenečeni, je bila Slovenija v preteklih letih, predvsem zaradi metodoloških omejitev na področju merjenja sistemske korupcije verjetno uvrščena celo previsoko, tako da je letošnji rezultat odsev realnejšega stanja v državi. Padec tako ne pomeni, da se je stanje na področju korupcije poslabšalo v le letu dni, ampak je tako že desetletje in več.

Državljani ne verjamejo v pravno državo
Rezultati za Slovenijo kažejo, da se zmanjšuje predvsem zaupanje državljanov v delovanje institucij in pravno državo, so povedali v društvu Integriteta. Kot primer so navedli poziv političnim strankam, da naj razkrijejo donacije, ki so jih prejeli v predvolilnem času, in zavrnejo tiste, za katere bi se zdelo, da prihajajo iz sumljivih virov. Odzvali so se "le redki, nekateri nam niso niti odgovorili, večina pa se sklicuje na zakonsko določilo," so povedali v društvu, kjer pričakujejo, da se bo država po volitvah lotila področja financiranja strank, saj imajo ljudje "pravico vedeti, kako se porablja javni denar," so zapisali.

Indeks zaznave korupcije (CPI) države razvršča glede na zaznano stopnjo korupcije v javnem sektorju. Temelji na percepciji poslovnežev in analitikov države. Indeks je kompleksen in je utemeljen na podatkih, ki jih zbirajo različne neodvisne in ugledne organizacije.

Na vrhu spet skandinavske države
Po letošnjih meritvah je Slovenija s 27. zdrsnila na 35. mesto, v družbo držav, kot so Ciper, Španija, Bocvana, Portugalska in Tajvan (te so uvrščene tik nad Slovenijo) in Izrael, Malta, Portoriko in Južna Koreja, ki so uvrščene za Slovenijo. Pri točkovanju je Slovenija izgubila pol točke, v Transparency International pa še poudarjajo, da letošnji indeks zaradi spremembe v metodologiji z lanskim ni primerljiv.

Najmanj korupcije je zaznati na Novi Zelandiji, ki ji sledijo Danska, Finska in Švedska. V raziskavo je bilo vključenih 182 držav.