Slovenija rabi trdnejša pravila igre pri planiranju, izvrševanju in nadzoru, zato se obeta sprememba zakona o javnih financah.
Predlog zakona o izvrševanju proračuna predvideva, da se za kritje primanjkljaja država lahko v letu 2011 zadolži za največ 3,2 milijarde evrov, v letu 2012 pa 967,7 milijona evrov. Dodatno zadolževanje za izvrševanje proračuna je v vsakem letu dopuščeno do 70 milijonov evrov. Država lahko po predlogu v prihodnjih dveh letih izda za okoli dve milijardi evrov novih poroštev za posojila domačih podjetij.
Dopolnilo bi omejilo javne izdatke na 43 odstotkov BDP-ja, predlagali pa so ga v SDS-u. V stranki namreč menijo, da vlada v predlogih proračunov čezmerno troši, v razpravi pa so ji očitali še novo zaposlovanje v javnem sektorju.
Poslanci so izglasovali ključne spremembe zakona o dohodnini, vendar so v SLS-u napovedali, da bodo znova vložili amandma na sporne člene, o čemer bo DZ znova odločal na prihodnji seji. Po predlaganih spremembah bi kmetje plačevali dohodnino glede na prejeti znesek subvencije in ne več glede na povprečni znesek subvencije. Obdavčitev po novih pravilih naj bi se uveljavila že za leto 2010.
Kmetijske organizacije spremembam ostro nasprotujejo, saj naj bi predlagane spremembe poslabšale že tako slab položaj kmetov. Zato so danes v Ljubljani organizirale tudi posvet na to temo.
SDS plava na suhem
"Plavati na suhem je povsem drugače kot plavanje v vodi, in SDS počne ravno to. Predlaga ukrepe, ki ji jih ni treba uveljavljati, sama pa bi v tem položaju ravnala povsem enako," se je na očitke največje opozicijske stranke odzval Pavel Gantar iz Zaresa. Predtem je že njegova kolegica Irma Pavlinič Krebs pojasnila, da je novo zaposlovanje v javnem sektorju zajemalo predvsem nove zaposlitve v vrtcih, šolah, vojski in upokojenskih domovih.
Nerazvojni, potratni predlogi
Rado Likar (SDS) je v predstavitvi stališč poslanskih skupin povedal, da v stranki predlogov proračunov 2011 in 2012 ne bodo podprli, ker gre za "potraten, nerazvojen predlog, ki ne upošteva socialne in gospodarske situacije v Sloveniji".
Tudi predsednik SLS-a Radovan Žerjav je že napovedal, da predlogov proračunov ne nameravajo podpreti. Po Žerjavovih besedah sta predloga izrazito nevarčevalna in nerealna, saj "bomo v dveh letih porabili tri milijarde evrov več, kot jih bomo zaslužili". Znova pa se je obregnil ob torkovo razpravo o predlogih proračunov, ki je trajala zgolj uro in 15 minut, navzočih pa je bilo le devet poslancev.
Proti proračunu tudi v SNS-u in DeSUS-u
Bogdan Barovič (SNS) je dejal: "Tako kot premier bi tudi jaz rad opozoril. Ne na stanje financ v Evropi, ampak na stanje v Sloveniji." Zato so v poslanski skupini SNS-a odločeni, da predloga ne bodo podprli, dokler se ne bo dodalo dopolnilo, da se javni izdatki omejijo na največ 43 odstotkov bruto domačega proizvoda (BDP). Pri tem dopolnilu so po besedah Andreja Vizjaka sledili kmečki pameti, da ne smejo porabiti več, kot ustvarijo. Vlada si je po njegovem mnenju s fiskalnim pravilom dala možnost, da porabi 10 milijard evrov, ne glede na to, koliko se ustvari.
Po besedah Franca Jurše tudi DeSUS predloga "iz že znanih razlogov" ne bo podprl. Svojim koalicijskim kolegom namreč zamerijo, da pri sprejemanju intervencijskega zakona niso podprli njihovega dopolnila o polovičnem usklajevanju pokojnin s plačami. Zakon tako zdaj določa četrtinsko usklajevanje tako pokojnin kot plač javnih uslužbencev in socialnih transferjev.
Žnidaršičevi bodo vladni predlog podprli
Poleg koalicijskih strank Zares in SD, ki sta predloga proračunov po pričakovanjih podprli, so svojo podporo izrazili tudi v PS-ju nepovezanih poslancev Solidarnost. Po besedah poslanca Vilija Rezmana se zavedajo, da bo vlada imela precejšnje težave pri izvajanju proračuna, "bistvo pa je, da omogočimo tekoče uravnavanje glede na okoliščine, ki v prihodnje ne bodo enake". Ob tem je napovedal, da bodo podprli tudi dopolnila, ki določajo omejitev javnih izdatkov na 43 odstotkov BDP-ja.
Država bo lahko prodala gradove
Poslanci so sprejeli tudi odlok (za 45, proti 27), ki predvideva razpolaganje z nepremičninami, med njimi tudi šest gradov po 9,7 milijona evrov. Na seznamu prodaje za prihodnje leto so se znašli tudi gradovi Rihemberk, Otočec in Socka. V poslanski skupini SDS-a prodaji nasprotujejo, češ da ni pametno, da država prodaja slovensko kulturno dediščino po tako nizki ceni, ker nato ta v rokah novih lastnikov običajno propada. Prodaji iz podobnih razlogov nasprotujejo tudi v PS-ju SLS-a, v SNS-u pa nameravajo odlok podpreti, saj se je po njihovem mnenju že večkrat izkazalo, da država ni dober lastnik.
V PS-ju Solidarnost menijo, da se z gradovi do zdaj ni dobro ravnalo, saj lastniki niso želeli prevzeti nase vseh stroškov vzdrževanja. Problematična pa se jim zdi prodaja zemljišč po nizki ceni, ki se jim lahko čez čas spremeni namembnost in s tem tudi cena. Odlok so pripravljeni podpreti, če jim bo vlada zagotovila, da teh nepremičnin res ne potrebujejo. Prodaji načeloma ne nasprotujejo, če se najde kupec za ustrezno ceno.
Slovenija rabi trdnejša pravila igre pri planiranju, izvrševanju in nadzoru, zato se obeta sprememba zakona o javnih financah.
Predlog zakona o izvrševanju proračuna predvideva, da se za kritje primanjkljaja država lahko v letu 2011 zadolži za največ 3,2 milijarde evrov, v letu 2012 pa 967,7 milijona evrov. Dodatno zadolževanje za izvrševanje proračuna je v vsakem letu dopuščeno do 70 milijonov evrov. Država lahko po predlogu v prihodnjih dveh letih izda za okoli dve milijardi evrov novih poroštev za posojila domačih podjetij.
Komentarji so trenutno privzeto izklopljeni. V nastavitvah si jih lahko omogočite. Za prikaz možnosti nastavitev kliknite na ikono vašega profila v zgornjem desnem kotu zaslona.
Prikaži komentarje