Odsek proge Divača—Koper je sestavni del vseevropskega prometnega omrežja (omrežja TEN-T). Po njem potekata tako tovorni kot potniški promet.

Obstoječa 44,6- kilometrska enotirna elektrificirana železniška proga med Koprom in Divačo, ki je bila v šestdesetih letih prejšnjega stoletja zgrajena kot industrijski tir, je edina železniška povezava koprskega pristanišča z zaledjem, njena zmogljivost pa je omejena zaradi tehnične opremljenosti.

Proga ima velik vzdolžni naklon, najvišja točka na progi pa je 107 metrov višja od cilja v Divači, kar posledično pomeni tudi toliko metrov izgubljenih višin.

Sivi lasje desetih vlad
Prve študije o možnosti nove železniške povezave, ki bi povečala zmogljivost proge, so bila izvedene že v poznih devetdesetih letih.

Sledil je postopek umeščanja proge v prostor in določitev različice, za katero je vlada Janeza Janše leta 2005 sprejela uredbo o državnem lokacijskem načrtu, leta 2014 pa vlada Alenke Bratušek še uredbo njegovih o spremembah in dopolnitvah, na podlagi katerih je trasa dokončno umeščena v prostor. Marca lani je bilo za gradnjo drugega tira železniške proge Divača—Koper pridobljeno gradbeno dovoljenje.

Ministrstvo za infrastrukturo vlade Mira Cerarja je osnutek zakona o drugem tiru predstavilo sredi marca. Vlada je zakon v DZ poslala po nujnem postopku, z vetom so ga nato poskušali ustaviti državni svetniki, a so koalicijski poslanci tudi drugič zagotovili dovolj glasov, da je prestal parlamentarno pot. Zakon pa je med opozicijo, delom stroke in civilne družbe naletel na močan odpor, zato bodo septembra o usodi vladnega projekta na referendumu odločali volivci.