Novih 9.450 zaposlitev je eden osrednjih argumentov vlade za gradnjo 2. tira. Vendar študija, na katero se sklicujejo, te številke ne omenja. Korektna bi bila za tretjino nižja, je za RTV Slovenija zatrdil njen avtor Velimir Bole.

"S projektom bomo zagotovili novih 9.000 delovnih mest,” je eden glavnih argumentov za gradnjo drugega tira, ki ga javno ponavljata tako vodja projekta državni sekretar Jure Leben kot celotna vlada. Podrobnejšo razlago, kako je vlada izračunala to številko, smo našli na vladni spletni strani v podporo projektu. Preverjanje obrazložitve pa je pokazalo, da je na zelo trhlih temeljih.

Upoštevan le del študije
Vladna ocena o 9.000 novih delovnih mestih se opira na dve makroekonomski študiji. Prva je mednarodna študija Mednarodne organizacije dela, ki navaja, da milijarda ameriških dolarjev pri velikih infrastrukturnih projektih v razvitih državah posredno ali neposredno ustvari kar 28.000 delovnih mest. Iz povzetka študije, ki je dostopen na spletu, je razvidno, da so pravilno povzeli številko, ki sicer sloni na podatkih ameriških infrastrukturnih projektov v času krize 2009.

Druga študija, na katero se opira ocena vlade, je Pomen pristaniške dejavnosti na nacionalno in regionalno gospodarstvo Slovenije, ki sta jo leta 2007 pripravila profesorja ekonomije Velimir Bole in Dušan Mramor. “Ta študija ugotavlja, da dodaten milijon ton pretovora v koprskem pristanišču prinese 450 delovnih mest. Pri tem navaja, da je skupni učinek na zaposlenost skoraj trikrat večji od neposrednega,” domnevno iz študije citira vladna stran.

9.000 delovnih mest res konservativna ocena?
"Projekcije rasti pretovora v koprskem pristanišču napovedujejo, da se bo pretovor z 22 milijonov ton leta 2016 povečal na 43 milijonov ton leta 2040. Torej gre za prirast 21 milijonov ton, kar bi po navedeni študiji slovenskih avtorjev prispevalo k oblikovanju 9.450 novih delovnih mest. To pomeni, da smo se z oceno 9.000 novih delovnih mest oprli na precej bolj konservativno oceno domačih avtorjev, kot pa jih navaja navedena mednarodna študija," sklene vlada.

Vlada citira podatke iz študije, ki jih tam ni
Podrobni pregled v knjižnicah javno dostopne študije pokaže, da takšnih navedb sploh ne vsebuje. Avtorji na podlagi podatkov iz leta 2003 ugotavljajo, da je v tem času (pred 14 leti op. a.) "poslovanje Luke Koper neposredno in posredno vzdrževalo v gospodarstvu okoli 5.000 zaposlenih, na vsak milijon ton tovora torej Luka generira 450 delovnih mest".

Ob rasti prometa večja racionalizacija
Vendar ne omenjajo prirasta, ki ga navaja vlada, in hkrati v komentarju izrecno poudarjajo, da več pretovora ne pomeni nujno linearne rasti zaposlenih. Pri povečanju tonaže se namreč učinek zmanjša, ocenjujejo avtorji študije. "Podobno je bil eden od ključnih dejavnikov zelo hitre rasti prometa pristanišč v zahodnem Sredozemlju v zadnjih desetih letih krčenje in racioniranje faktorja dela v pristaniščih," je izrecno zapisano v opombi.

"Korektno bi bilo upoštevati vse popravke"
Zaradi nejasnosti vladnih pojasnil smo se s prošnjo za komentar obrnili na avtorja Velimirja Boleta. "Če je kot vir navedena analiza iz 2007, potem bi bilo korektno upoštevati vse korekcije, ki so v analizi neposredno kvantificirane - torej korekcijo zaradi spremembe tonaže in korekcije zaradi spremembe strukture pretovora. Če so predpostavili, da bi se delež generalnega tovora povečal, bi bilo skupno zmanjšanje ocene učinka na zaposlenost manj kot 3.000, če pa so predpostavili, da bi se generalni tovor zmanjšal, bi bilo skupno zmanjšanje ocene učinka na zaposlenost večje od 3.000," pojasnjuje Velimir Bole. Na potrebe po delavcih pa vpliva tudi sam tovor. Število zaposlenih raste počasneje, če večji del pretovora predstavljajo vozila in zabojniki, kar je sicer osrednji trend po podatkih Luke Koper. Vendar tega podatka vladni izračun ne omenja.

Ne 9.000, morda 6.500 novih delovnih mest
Je pa v študiji izrecno zapisano, da večjemu pretovoru število zaposlenih ne sledi linearno. "Oglejte si komentar pod tabelo 15. Lahko vidite, da učinek tonaže ni linearen; pri povečanju tonaže za en odstotek se namreč učinek zmanjša za 0,16 odstotka. Pri povečanju za 21 mio. je treba torej učinek zmanjšati za okoli 30 odstotkov, torej za približno 3.000 (0.304*9450=2873) zaposlenih, torej na okoli 6.500," je po vladnih izhodiščih izračunal Bole.

Zakaj ni ocene na podlagi novih podatkov?
Avtor študije sicer opozarja, da je računanje s podatki iz leta 2003 mogoče le ob predpostavki, da se struktura gospodarstva v skoraj 15 letih ni spremenila. Po njegovem mnenju bi morali oceno pripraviti z najnovejšimi podatki iz leta 2014, kar bi bilo zaradi sprememb po krizi verjetno celo bližje vladnim napovedim.

Kdo je odgovoren za sporne navedbe?
Na uradu vlade za komuniciranje so prvotno zatrdili, da so vsebine za spletno stran nastale v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo in so jih avtorizirali strokovnjaki, pristojni za posamezno temo. Na dodatno vprašanje, kateri strokovnjak je pripravil sporen izračun, so pojasnili, da je to pripravil Metod Dragonja, svetovalec direktorja v podjetju 2TDK.