Kovačič je pred odhodom pojasnil, da so v delu civilne iniciative našli novo optimalno traso, pri čemer je pojasnil, da gre za nekoliko popravljeno različico trase profesorja na strojni fakulteti Jožeta Duhovnika. Popravili so jo v zavoju na Kraškem robu. Trasa bi potekala ob večini stare proge, kjer so zemljišča že odkupljena, tako da se s tem ni treba ponovno ukvarjati, je dejal pobudnik referenduma.

Strokovnjak za področje geografskih raziskav in član Krščansko demokratske stranke Damir Josipovič je pojasnil, da je problem vladne trase v tem, da gre praktično za en sam velik predor, ki dosega skupno dolžino skoraj 21 kilometrov. Poleg tega gre za več kot kilometer viaduktov, tako da je po besedah Josipoviča ta trasa na prostem samo nekaj kilometrov.

Problem po Josipovičevem mnenju niso samo ogromni stroški, ki izhajajo iz tega vrtanja, ampak tudi to, da v Sloveniji ni podjetij, ki bi bila sposobna graditi tako dolge predore, kar je po njegovih besedah povedal tudi že državni sekretar Jure Leben.

"Nekje v medijih je bilo zapisano, da je samo sedem ali osem izvajalcev v Evropi, ki so zmožni to delati, pa ne v Sloveniji. To pomeni, da projekt ne bo ustvarjal delovnih mest v Sloveniji oz. v zelo majhni meri, ampak bosta predvsem tehnologija in znanje pripeljana iz tujine," je dejal.

Kovačič je poudaril, da je tehnologija, ki bi jo potrebovali za Duhovnikovo različico projekta, na razpolago in da ima dveletni dobavni rok. "Pomembno je, kdaj bo projekt končan, in ne, kdaj bo zasajena prva lopata. Take butalščine v Sloveniji še ni bilo," je bil oster.