Omenjeno sodišče je včeraj namreč po javni obravnavi in zaslišanju prič ugodilo pritožbi Vilija Kovačiča in odločilo, da je septembra izvedeni referendum o drugem tiru neveljaven.

Ugotovilo je, da je vlada s porabo 97.000 evrov davkoplačevalskega denarja nedopustno in enostransko vplivala na izid referenduma, na katerem je projekt drugega železniškega tira med Divačo in Koprom dobil zeleno luč volivcev.

"Vlada je kampanjo speljala v nasprotju s standardi Sveta Evrope, ti standardi - kodeks dobre prakse pri referendumih iz leta 2007 - pa so tudi del naše ustave. Vlada se je sklicevala na spoštovanje zakona, a vsak organ mora poleg zakona spoštovati tudi ustavo. Ker vlada ni spoštovala obojega, je bil referendumski izid razveljavljen," pojasnjuje Toplak.

Pravi, da so se premier in vlada tudi zavedali, da ravnajo v nasprotju s standardi Sveta Evrope, saj je Kovačič na te standarde opozoril že julija 2017, še preden je vlada začela svojo referendumsko kampanjo.

Prelomnica, ki pa na stare referendume ne vpliva
"Včerajšnji postopek in sodba Vrhovnega sodišča pomenita izjemno prelomnico. Prvič je volivec dobil priložnost, da zaradi nepravilnosti izpodbija izid na javni obravnavi in pri tem zasliši priče. Prvič je prišlo tudi do razveljavitve izida zaradi nepravilnosti. Vrhovno sodišče je dalo jasno sporočilo vsem akterjem pri volitvah in referendumih, pa tudi Državni volilni komisiji in vladi, da se nepravilnosti v prihodnje ne bodo več tolerirale, kot so se do zdaj. V prihodnje lahko pričakujemo poštenejše volitve in spoštovanje pravil," je prepričan eden vodilnih strokovnjakov na področju volilnega prava.

Po njegovem mnenju je vrhovno sodišče Slovenijo postavilo ob bok Avstriji, Franciji in preostalim razvitim demokracijam, kjer veljajo visoki standardi poštenih in svobodnih volitev.

Razveljavljeni referendum o drugem tiru je bil že 22., na katerega smo se odpravili v samostojni Sloveniji. Ali odločitev vrhovnega sodišča torej lahko vpliva tudi na pretekle, na tak način izpeljane referendume? Toplak pravi, da ne - na starejše referendume odločitev ne vpliva, saj njihovih izidov ni takrat nihče pravočasno izpodbijal, pred letom 2007 pa kodeksa Sveta Evrope tako in tako sploh še ni bilo.

Vlada brez kampanje ali pa enaki vatli za vse
Kaj bo zdaj sledilo? "Državni zbor bo zakonodajo prilagodil standardom Sveta Evrope, ki so tudi del naše ustave. A tudi če bi prišlo do kakšnega referenduma pred to prilagoditvijo, težav ni, saj je iz kodeksa dobre prakse in včerajšnje sodbe jasno, kako morajo organizatorji kampanj ravnati," pojasnjuje Toplak.

Po njegovem prepričanju ima vlada več možnosti. "Ena je, da sploh ne izvaja kampanje. Druga je, da podeli vsaki strani enako vsoto denarja, oglasnega prostora ali prostora v promocijskih publikacijah," končuje pravnik.

Vrhovni sodniki so namreč med drugim presodili, da je vlada s proračunskimi sredstvi financirala nedopustno referendumsko kampanjo, saj so v "njej poudarjali le pozitivne posledice uveljavitve zakona o drugem tiru in negativnih, ki bi izvirale iz zavrnitve zakona, ne pa tudi morebitnih tveganj, ki jih prinaša uveljavitev". Poleg tega trditve nasprotnikov uveljavitve zakona v referendumski kampanji niso bile predstavljene na tak način kot trditve podpornikov, so pojasnili v obrazložitvi sodbe.

Vili Kovačič se je zoper poročilo Državne volilne komisije (DVK) pritožil, ker je menil, da so se zgodile nepravilnosti, ki so vplivale na poštenost referendumskega postopka in s tem tudi na izid. Pobudnik referenduma o zakonu o drugem tiru je na vrhovnem sodišču izpodbijal sklep vlade, s katerim je ta imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji, in sklep, s katerim je ta dodelila 97.000 evrov denarja iz proračuna za potrebe vladne strani na referendumu.

O čem smo glasovali?
"Ali ste za to, da se uveljavi zakon o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom železniške proge Divača-Koper, ki ga je DZ sprejel na seji 8. maja 2017?" se je glasilo referendumsko vprašanje, o katerem smo volivci odločali 24. septembra. Glasovalo je skupaj 352.171 volivk in volivcev oziroma 20,55 odstotka vseh volivcev, ki so imeli pravico glasovati. Za jih je glasovalo 53,47 odstotka, proti pa 46,53 odstotka.

Da bi zakon takrat padel in bi torej pobudnikom referenduma, ki so mu nasprotovali, uspelo, pa bi morala najmanj petina volilnih upravičencev, torej približno 342.000 volivcev, glasovati proti. Iz končnega poročila DVK-ja pa je razvidno, da je proti glasovalo 162.596 volivcev.

Zakon ureja način izvedbe investicije, gradnjo in upravljanje drugega železniškega tira Divača-Koper. Ne govori o ceni drugega tira, pač pa določa financiranje, odplačevanje in določa podjetje, ki bo imelo 45 let koncesijo za upravljanje in v katerega lahko kapitalske vložke v manjšem deležu kot Slovenija vplačajo tudi zaledne države. Poleg tega je četrtina sredstev načrtovana iz evropskih razpisov, tretjino pa bi predstavljala posojila Evropske investicijske banke in SID banke.

Pri izvedbi referenduma je sodelovalo več kot 20.000 ljudi, večinoma članov volilnih komisij in volilnih odborov, referendum pa je državo po podatkih DVK-ja stal 3,3 milijona evrov.

Zakona se ne da preprosto umakniti
Zdaj pa bomo državljani o omenjenem zakonu na referendumu odločali še enkrat. Skrinjice naj bi šli spet polnit konec aprila ali na začetku maja. Datum referenduma bo odvisen od tega, kako hitro bo vrhovno sodišče pripravilo pisno sodbo in jo vročilo Državni volilni komisiji. Ta mora v dveh dneh po prejetju sodbe razpisati nov referendum, je poročala TV Slovenija.

Sinoči je bilo iz vrst koalicije sicer slišati mnenja, da bi bilo treba poiskati pot, kako umakniti zakon o drugem tiru, da ne bi spet namenjali milijonov za nov referendum.

A glede možnosti, da bi vlada zakon, ki bo že drugič predmet referenduma, umaknila, Toplak pojasnjuje, da tega ne more storiti, saj je bil ta že sprejet v DZ-ju. Sprejemanje novih določb pa po njegovem mnenju ne bi bilo smiselno, saj bo, če bo zakon na referendumu vnovič potrjen, začel veljati pozneje in bi tako "povozil" morebitne vmesne spremembe.