Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Jure Leben je predstavil trenutni potek dogodkov glede največjega infrastrukturnega projekta v Sloveniji v prihodnjih letih, gradnje drugega tira Divača–Koper, ki ga bo Slovenija predvidoma gradila skupaj s strateškim partnerjem Madžarsko.

Pogajanja z Madžari naj bi se začela v kratkem, pogajalska izhodišča pa je tudi že potrdil odbor DZ-ja za zunanjo politiko. Vsebina je označena za zaupno. Leben je pojasnil, da je predvidenih šest krogov pogovorov z Madžari (6-krat po dva dni), tako da bi aprila o izidu pogajanj obvestili vlado, ki se bo nato odločila, ali doseženi dogovor pošlje v potrditev DZ-ju.

Na infrastrukturnem ministrstvu pričakujejo, da bi lahko meddržavni sporazum z Madžari parafirali že letošnjega maja. Vendar sodelovanje z Madžari ni odvisno zgolj od volje slovenskih poslancev. Potrpljenje naj bi zaradi odpora dela slovenske javnosti minevalo tudi Madžare. "Vemo, da je madžarska stran slabe volje zaradi političnega in medijskega pritiska v Sloveniji," je pojasnil državni sekretar, vodja projekta drugi tir.

Reševanje evropskih sredstev
Ministrstvo za infrastrukturo pri pripravah na gradnjo drugega tira precej zaposluje tudi reševanje evropskega denarja, ki je namenjen za pripravljalna dela (44 milijonov evrov).

Za evropska sredstva je kandidiralo projektno podjetje 2TDK, ki pa jih zaradi sodnih postopkov ne more črpati. Vrhovno sodišče bo namreč sredi marca začelo presojati, ali je bil referendum o drugem tiru zakonit ali ne. Ministrstvo za infrastrukturo je zato evropski komisiji predlagalo prenos pravice do porabe evropskih sredstev z 2TDK-ja na direkcijo za infrastrukturo (Drsi).

Ogroženih je tudi 109 milijonov evrov
Ogrožena so tudi sredstva iz t. i. kombiniranega "blending" razpisa. Na podlagi skupnega projekta z Madžari je Slovenija pridobila možnost črpanja 109 milijonov evrov. Toda če bi se Madžari zaradi nezadovoljstva v Sloveniji umaknili iz projekta, bi lahko projekt drugi tir ostal brez teh sredstev. "Komisiji smo zato predlagali, da v delu, ki govori, da finančni vložek zagotovita Slovenija in Madžarska, piše Slovenija in druga evropska država," je pojasnil Leben. Ob morebitnem odstopu Madžarov bi morala torej Slovenija k sodelovanju pritegniti drugo državo EU-ja, če želi črpati omenjena sredstva. V preteklosti so se za sodelovanje v projektu zanimali tudi Slovaki in Čehi, vendar do resnejših pogovorov pozneje ni prišlo.

Zapiranje evropskega financiranja
Leben je bil bolj navdušen nad tem, da se je začel podroben postopek evropske investicijske banke (EIB) za kreditiranje projekta drugi tir. "Računam, da bi lahko v pol leta prišli do osnutka pogodbe pogojev kreditiranja EIB-ja," je dejal. Postopek pa bo, kot pravi, dolg, saj bodo v EIB-ju natančno pregledali tehnične in finančne okvire projekta.

80 milijonov evropskih evrov za drugi tir naj bi Slovenija pridobila tudi iz kohezijskih sredstev. "Na tak način bi zaprli sliko črpanja evropskih sredstev. Od ciljnih 250 milijonov jih imamo že 234 milijonov. Razliko bomo skušali pokriti z razpisi v prihodnjih letih," je pojasnil državni sekretar, ki je sicer razočaran nad odzivom glede civilnega nadzora projekta.

Slab odziv civilnih nadzornikov
"Moram povedati, da sem kar malo razočaran. Med samim sprejemanjem zakona in pred referendumom je bilo veliko komentarjev, da je treba projekt nadzirati, in bilo je veliko kandidatov, ki bili radi zraven. Tega na koncu ni bilo, bile so le tri popolne prijave. Še vedno si želimo, da naredimo nov korak pri nadzoru javnosti nad infrastrukturnimi projekti, zato bomo javni poziv ponovili," je dejal Leben in dodal, da bi aprila lahko zaživel svet za civilni nadzor.