Za javno obravnavo
Zahteva tudi javno sejo ustavnega sodišča na to temo, saj je javni interes za to temo zelo pomemben, ker gre za vprašanje varovanja demokracije. "Da se tisto, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, tudi upošteva," je poudaril. Če se ustavno sodišče ne bo odločilo za javno sejo, bi to lahko storilo, kot je prepričan, tudi vrhovno sodišče. "Pa zaslišimo še priče," je dejal. Če ne bo uspešen, se bo, kot je napovedal tokrat, obrnil tudi na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Vrhovno sodišče je zahtevo za ustavno presojo podalo ob obravnavi Kovačičeve pritožbe zoper poročilo o izidu glasovanja na referendumu o zakonu o drugem tiru. Kovačič želi sicer iz odločanja izločiti predsednico ustavnega sodišča, sicer sodnico poročevalko v tem primeru, Jadranko Sovdat in pa ustavnega sodnika Mateja Accetta. Oba po njegovi presoji kažeta naklonjenost vladni nameri in ne moreta biti nepristranska.

Po njegovem mnenju bi morala referendumska zakonodaja bolje varovati postopek varstva pravic. Kovačič predlaga, da ustavno sodišče zavrne zahtevo vrhovnega sodišča kot neutemeljeno. Vrhovno sodišče ima na voljo dovolj jasne okvire za presojo, je prepričan. Ponovil je, da v referendumu ni imel enakega položaja kot vlada, ki je sredstva za kampanjo pridobila iz proračuna.

Komu naj gre referendumski denar
Ločeno od tega Kovačič zahteva tudi ustavno presojo člena zakona o volilni in referendumski kampanji, ki po njegovem mnenju omogoča nesorazmerno porabo sredstev v referendumski kampanji. Poleg tega pa želi pobudnik referenduma doseči tudi neustavnost dveh sklepov vlade, s katerima je imenovala delovno skupino za vodenje in koordinacijo komuniciranja v referendumski kampanji in je za referendumsko kampanjo namenila 97.000 evrov.

Žuberjeva: To je prvi referendumski spor
Kovačičeva pritožba zoper poročilo je sprožila prvi tovrsten referendumski spor v Sloveniji. Kot je za STA pojasnila predstavnica katedre za upravno pravo na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani Bruna Žuber, sodne prakse s tega področja namreč do zdaj ni bilo.

Po njenih besedah ima ustavno sodišče na voljo tri možnosti za odločitev. Najverjetnejša se ji zdi ta, da bi ustavni sodniki ugodili zahtevi vrhovnih sodnikov. Če se ta ugoditev nanaša na določbe zakona o referendumu in ljudski iniciativi, bodo ustavni sodniki po vsej verjetnosti ugotovili, da res obstajajo neustavne pravne praznine.

Po oceni Žuberjeve pa sta glede dela zakona o volilni in referendumski kampanji, ki govori o financiranju vladne kampanje, možnosti dve. V primeru ugoditve zahtevi vrhovnih sodnikov bi se ustavno sodišče odločilo bodisi za razveljavitev bodisi za ugotovitev neustavnosti zakonske določbe, je pojasnila.

"V takih primerih lahko ustavno sodišče ugotovi neustavno pravno praznino, kar pomeni, da je neustavno že to, da določb sploh ni oz. ima sodišče preskopo pravno podlago, da bi lahko sploh odločilo o sami zadevi," je pojasnila. Ocenjuje, da je velika verjetnost, da bo ustavno sodišče v primeru ugoditve zahtevi določilo tudi način izvršitve svoje odločbe in v tem okviru pravila, kako zapolniti neustavno pravno praznino.

"Kakšna ta pravila bodo, lahko samo ugibamo. Od tega, kako bodo vprašanja urejena, je odvisna tudi odločitev vrhovnega sodišča, veljavnost referendumskega izida in morebitna ponovitev referendumskega postopka," je dodala.

"Če bo vrhovno sodišče ob upoštevanju pravil ustavnega sodišča ugotovilo, da Kovačičevi pritožbi ni mogoče ugoditi, razveljavitve referendumskega izida in ponovitve referenduma ne bo, ampak bi prišlo do uveljavitve zakona," je pojasnila.

Obstaja pa tudi možnost, da vrhovno sodišče ugodi pritožbi Kovačiča. "Če pride do razveljavitve referendumskega izida, je to neločljivo povezano s tem, da se referendum ponovi," je še dejala Žuberjeva.
Leben: Lahko bi že začeli dela
Od odločitve ustavnega sodišča bo odvisna tudi uveljavitev zakona o drugem tiru, na katerem temelji vladni projekt. Državni sekretar na infrastrukturnem ministrstvu in vodja projekta Jure Leben je na nujni seji komisije DZ-ja za nadzor javnih financ poudaril, da so projekt pripeljali tako daleč, da lahko začnejo pripravljalna dela, a zasaditev prve lopate ovira prav ustavna pobuda.