Odločitve o tem, ali je referendum o družinskem zakoniku dopusten, ustavni sodniki še niso sprejeli. Generalni tajnik ustavnega sodišča Erik Kerševan je pojasnil, da so sprejeli sklep, da bodo državni zbor pozvali, naj se dodatno izreče glede navedb, ki so jih v sredo na ustavnem sodišču dobili od pobudnikov referenduma.

Tako bo ustavno sodišče gradivo, ki mu je bilo predloženo od pobudnikov, poslalo v dodaten odgovor državnemu zboru.

Kerševan sicer podrobnosti ni želel razkriti, je pa dejal, da si bo "ustavno sodišče prizadevalo o zadevi odločiti v razumnem roku, ampak seveda na podlagi ustreznega obravnavanja vseh relevantnih argumentov".

Zbiranje podpisov je bilo ustavljeno
Civilna iniciativa za družino in pravice otrok je za razpis referenduma o novem družinskem zakoniku zbrala že več kot 25.000 od 40.000 potrebnih podpisov, a je zbiranje ustavljeno, saj so poslanci SD-ja, LDS-a, Zaresa, DeSUS-a in nepovezani poslanci vložili pobudo za presojo, ali je takšen referendum sploh skladen z ustavo.

Bi lahko nastale protiustavne posledice?
Ustavno sodišče bo tako morali presoditi, ali bi z morebitnim padcem zakonika na referendumu nastale protiustavne posledice. Že pred časom je sicer sodišče naložilo zakonodajalcu, da mora popraviti zdaj veljavne določbe, ki istospolnim partnerjem dovoljuje le registracijo njihove zveze, ne pa tudi poroke.

"Zakonik nikomur ničesar ne jemlje"
V novem zakoniku pobudnike referenduma najbolj moti, da je v njem razširjena definicija družine, saj naj bi to po njihovem mnenju razvrednotilo materinstvo in očetovstvo. Prav tako se ne strinjajo z določbo, ki dovoljuje, da partner v istospolni partnerski skupnosti posvoji otroka svojega partnerja.

Na drugi strani pa predlagatelji zakonika, ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter stranke SD, LDS, Zares in DeSUS, trdijo, da zakonik nikomur ničesar ne jemlje, temveč vsem otrokom zagotavlja enake pravice. Ureja namreč tudi mnoge druge segmente s področja varstva otrokovih pravic, ki so v do zdaj veljavni zakonodaji nedorečeni ali slabše urejeni.

"Ali bomo družba, ki vsakomur jamči, da je lahko to, kar je?"
Na to temo se je oglasil tudi zagovornik načela enakosti Boštjan Vernik Šetinc. Pojasnil je, kaj o istospolnih partnerstvih in jihovih pravicah pravita Evropsko sodišče za človekove pravice in Evropska konvencija o človekovih pravicah, kar ja po njegovem mnenju minimalni skupni pravni standard članic Sveta Evrope in kot tak pomemben, da se predstavi v razpravi.

V konvenciji je namreč zapisano, da imajo odnosi med istospolnimi partnerji nedvomno lahko značaj družinskega življenja celo tedaj, ko njihova zveza ni niti registrirana in niti nimajo otrok. "Prav tako ima vsak od istospolnih partnerjev ob izpolnjevanju splošnih posvojitvenih pogojev pravico, da posvoji partnerjevega biološkega otroka. Zavrnitev take zahteve za posvojitev, ki temelji zgolj na spolni usmerjenosti enega ali obeh partnerjev, primerljivemu heteroseksualnemu prosilcu (ki npr. živi v zunajzakonski skupnosti) pa je zagotovljena, pomeni diskriminacijo."

Vernik Šetinc ob tem izpostavlja, da je zanj bistveno civilizacijsko vprašanje, koliko bomo pravici do enakega obravnavanja priznali njeno pravno naravo. "Ali bomo res družba, ki vsakomur jamči, da je lahko to - kar je. Da lahko slehernik, ob polnem priznanju in spoštovanju njegovega dostojanstva, izvaja vse svoje pravice in dolžnosti ter uživa življenjske priložnosti: se samouresničuje brez vsakega neupravičenega, globoko nepravičnega razlikovanja zaradi osebnih okoliščin. Napenjanje mišic nekaterih s piedestala domnevne lastne večvrednosti tem pravnim vrednotam ni prijazno," je dodal.