Družinski zakonik že dalj časa razdvaja slovensko javnost. Trenutno o ustavni spornosti odloča ustavno sodišče. Če bo to zahtevo zavrnilo, se bo zbiranje podpisov za razpis referenduma nadaljevalo.

Zgolj v dveh dneh je nasprotnikom predlaganega besedila uspelo zbrati več kot 27.000 podpisov, kar je največ v zgodovini države Slovenije.

"Ljudje so izkoristili, prvič v zgodovini, da imajo možnost demokratično izraziti spoštovanje in hvaležnost do svojih mater in očetov," je po ustavljenem zbiranju podpisov povedal vodja Civilne iniciative za družine in pravice otrok Aleš Primc, ki je prepričan, da so ljudje hkrati izrazili tudi svoje trdno prepričanje, da otrok potrebuje skrbna in ljubeča mamo in očeta.

"Še enkrat več se je potrdilo, da družinski zakonik ne uživa podpore državljank in državljanov," je še povedal Primc in dodal: "Lahko bi celo rekli, da smo dosegli državni rekord v zbiranju podpisov."

Antropologinja Vesna Vuk Godina meni, da število zbranih podpisov kaže na stanje duha v Sloveniji oz. med Slovenci, podpredsednik stranke LDS Borut Cink pa razloge vidi v slovenski Rimskokatoliški cerkvi. Ta ima po njegovem mnenju "še vedno eno najboljših terensko-socialnih mrež v državi, ni pa več edina, ki jo ima, kar je pomembno in dobro za Slovenijo".

"Dva moška: družina ni njuna človekova pravica"
"Številka je zelo visoka. A v večini medijev tega ne predstavljajo kot mnenje velikega dela prebivalstva, ampak kot "nadvlado večine nad manjšino". Kot če rečemo, da je izvolitev predsednika Danila Türka "nadvlada večine nad manjšino". Živimo v demokraciji, mar ne? Manjšina se pred večino ščiti le v primeru človekovih pravic," pojasnjuje novinar in publicist Tino Mamić.

Prepričan je, da če želita dva moška živeti skupaj, je to njuna človekova pravica, ki jo mora družbeni sistem ščititi. "Ni pa njuna človekova pravica, da se imenujeta družina," dodaja. Mamić verjame, da imajo ljudje dovolj ideoloških sporov, ki jih znova in znova sproža politična levica.

"Ljudje bi danes radi poslušali debate o poteh iz gospodarske krize, ne pa prepirov o partizanu Stanetu, odlikovanem udbovcu, oklepnikih, Titovi cesti in homoseksualnih porokah," dodaja.

Zagovorniki ostajajo v manjšini?
V času pripravljanja družinskega zakonika je potekala burna razprava med zagovorniki in nasprotniki - oboji so predstavljali svoje argumente. Število zbranih podpisov vseeno kaže, da slovenska družba očitno ni pripravljena na tako korenite spremembe. Ali gre vzroke za tolikšno število podpisov iskati drugje? So se morda tudi zagovorniki zakonika prestrašili in vseeno oddali svoj podpis?

Mamić pojasnjuje, da je bila družina v vsej zgodovini in v vseh režimih za ljudi največja vrednota, zato posegati v tisočletno tradicijo in družini dajati nove pomene v javnosti logično sproži neugodje. "A pri tem ne smemo mešati jabolk in hrušk. Ljudje - razen skrajnežev - nimajo ničesar proti ljudem, ki so drugačni. Ne gre za homofobijo. Ljudje preprosto ne pristajajo, da bi družini, ki jo tisočletja pojmujemo kot skupnost moškega, ženske in njunih otrok, dali povsem nove pomene," dodaja.

"Število podpisov kaže, kaj si o tem vprašanju misli dober odstotek prebivalstva, kar ne priča o večinski volji," pa meni Cink, ki stoji za izhodiščem, da so temeljne človekove pravice univerzalna vrednota, v katero nima pravice posegati ne verska in ne parlamentarna večina, kot tudi ne večinska volja prebivalcev.

"Mediji zagovornikom nenaklonjeni"
"Mediji imajo v vsaki zgodbi vpliv in pomen, tudi v tej, a kot kažejo rezultati zbiranja podpisov, ne v smislu kreiranja prepričanja ljudi, ampak v smislu ustvarjanja umetnih, navideznih realnosti," na vprašanje o vlogi sedme sile odgovarja Godina. Antropologinja še pojasnjuje, da mediji nikoli ne delujejo nezainteresirano in objektivno, ampak vedno preferirajo interese zgolj nekaterih.

Da v tem primeru ni šlo za nikakršen specifičen medijski položaj - "pristranski mediji so poročali enako pristransko kot v vseh drugih zadevah" - zatrjuje tudi Cink, ki meni, da je bilo medijsko poročanje družinskemu zakoniku in njegovim zagovornikom večinoma nenaklonjeno, zato "jim gre toliko večja pohvala, da so zdržali enormen medijski pritisk".

"V državi, ki edina v Evropi nima niti enega desnosredinskega dnevnika, ampak samo lev(osredinsk)e, imajo mediji še toliko večjo vlogo," pa dodaja Mamič. In še: "Številni novinarji se še vedno obnašajo kot nekdanji družbenopolitični delavci in skušajo dogajanje v družbi usmerjati, ne pa spremljati."

Predsednik Civilne iniciative za družine in pravice otrok je večkrat izpostavil, da ga v nekatere oddaje niso vabili, čeprav je predstavnik nasprotnikov družinskega zakonika.

"Če so pritožbe resnične, potem so očitno mediji - spet z interesi in računico - preferirali le mnenje ene strani," odgovarja Godina. Cink pa razloga za užaljenost, če sodelujoči v javnih razpravah niso sodelovali v vseh oddajah, ne vidi. "Simptomatično je, da se nad pomanjkanjem medijske pozornosti pritožujejo tisti, ki je imajo največ," je dodal.

Kakšna usoda čaka družinski zakonik?
Godina: Če bo obveljalo načelo demokratične večine, bo padel, če to načelo ne bo obveljalo, bo ostal, vendar se v dejanskem življenju ne bo mogel realizirati.

Cink: Rešitve, zapisane v družinskem zakoniku, bodo zagotovo sprejete. Če bomo vrednote družinskega zakonika uveljavili danes, nas bo to dejanje postavilo med avantgardne države, če ne, jih bomo pa sprejeli čez čas, v skupini držav s simptomi obolelosti s srednjim vekom in v katerih je homoseksualnost še danes obravnavana kot bolezen.

Mamić: Zgodovina je učiteljica življenja. Kaj je bilo pred referendumom o umetni oploditvi zdravih samskih žensk na državne stroške (OBMP)? Ankete in ustvarjalci javnega mnenja so napovedovali tesen izid ali celo potrditev zakona. V resnici pa je bil izid veliko jasnejši. Proti zakonu o OBMP-ju je glasovalo 72 odstotkov volivcev. Potem se nihče ni spraševal, kako je mogoče, da so mediji in ankete napovedovali nekaj povsem drugega. Podobno je zdaj: vladni politiki s podporo medijev ustvarjajo lažen vtis, da je večina ali vsaj velik del ljudi za novi zakonik. Ljudje niso neumni, kot si nekateri politiki mislijo.