Če bo predlog sprejet, se bo vprašanje, o katerem bodo volivci odločali na referendumu, glasilo: Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, ki ga je sprejel DZ na seji 3. marca?

Za dan razpisa referenduma, s katerim bodo začela teči tudi referendumska opravila, se glede na predlog določi 17. november 2015.

Referendum bo DZ razpisal na podlagi zahteve več kot 40.000 volivcev, pobudnik referenduma pa je Koalicija Za otroke gre!. Sami so ob vložitvi podpisov v DZ pretekli teden sicer izrazili pričakovanje, da bo referendum na eno izmed decembrskih nedelj.

Novela zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih istospolno partnersko skupnost v vseh elementih izenačuje z zakonsko zvezo, ki je po novem določena kot življenjska skupnost dveh oseb, ne glede na spol. S tem bodo lahko tudi istospolni pari uveljavljali pravice, ki izhajajo iz zakonske zveze, omogočena jim bo tudi posvojitev otrok.

DZ referenduma ni dopustil
DZ je novelo o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih sprejel 3. marca, a ni začela veljati zaradi začetka postopka za razpis referenduma. Nato je DZ 26. marca sprejel sklep, da se referendumska pobuda nanaša na zakon, glede katerega skladno z ustavo referendum ni dopusten. Koalicija Za otroke gre! pa se je na ta sklep pritožila na ustavno sodišče. To je odločilo, da se sklep DZ-ja razveljavi in da je torej referendum dopusten.

Rok za izvedbo referenduma je od 30 do 45 dni po vložitvi zahteve, mogoče pa ga je razpisati tudi v roku do enega leta, če je predlog na ustrezen način utemeljen. O tem odloča DZ, in sicer po tem, ko se preveri ustreznost podpisov pod zahtevo za referendum. Če se DZ odloči, da bo referendum sklical pozneje kot v 45 dneh, mora tak predlog podpreti dvotretjinska večina navzočih poslancev. Referendum pa nikakor ne more biti v božično-novoletnem času, torej med 25. decembrom in 1. januarjem, je v četrtek spomnil predsednik DZ-ja Milan Brglez.

Za zavrnitev zakona na referendumu mora več volivcev glasovati proti zakonu, poleg tega mora po ustavni ureditvi proti zakonu glasovati najmanj 20 odstotkov vseh volilnih upravičencev, torej okoli 340.000 volivcev.