Ker je referendum zahtevala več kot tretjina poslancev, ga je državni zbor moral razpisati. Odprto je bilo le vprašanje, kdaj bo referendum potekal. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino je državnemu zboru predlagal, naj referendum razpiše za 12. december. Takšnemu predlogu so nasprotovali v SDS-u, kjer so vztrajali pri 17. aprilu prihodnje leto kot "referendumskem dnevu". Glede na to, da se napovedujejo še referendumi o drugih zakonih, denimo o pokojninski reformi in malem delu, bi bilo namreč po njihovem mnenju smiselno, da bi jih izvedli hkrati.

Poslanci koalicije so med torkovo razpravo menili, da predlog RTV-zakona v nasprotju z zdajšnjim prinaša depolitizacijo. V opoziciji so bili prepričani, da gre za način uveljavitve interesov vlade in nekaterih zasebnikov.

Širca: Zakon nastal v dialogu
Ministrica za kulturo Majda Širca je uvodoma povedala, da je očitno, sodeč po zahtevi za referendum, preveč stvari ostalo nejasnih. A vendar je bil novi zakon pripravljen strpno, v dialogu, je prepričana. Potekale so številne javne razprave, ne le znotraj vlade in državnega zbora, ampak tudi v stroki, je poudarila. Pripravili so zakon, za katerega meni, da je dober, njegov osnovni koncept pa je po njenih besedah samostojnost, novinarska kredibilnost in pregledno poslovanje v službi javnosti.

Tanko: Zakon namenjen kadrovskim čistkam
Smiselno bi bilo, da se referendum izpelje pozneje, 17. aprila leta 2011, kar tudi ponovno predlagamo z amandmajema, je v imenu poslanske skupine SDS-a povedal Jože Tanko. Navedel je, da njihovemu mnenju pritrjujejo tudi pravni strokovnjaki. Zato bi morali ravnati racionalno in varčevalno ter uvesti nov datum, ko se bo obenem glasovalo tudi o prvem svežnju Pahorjevih modernizacij, je še dejal.

Ministrica, tako Tanko, trdi, da je njen zakon apolitičen, kar naj bi bil namig za to, da je političen zdajšnji zakon. A pokazalo se je, da je ključni pisec predloga zakona ena oseba, medijski strokovnjaki pa so ekspertno skupino zapuščali, je navedel. Obenem je novi zakon po njegovih besedah napisan z namenom kadrovskih čistk. Za RTV bo imel podobne učinke kot mreženje pri privatizaciji gospodarstva, še meni.

Poleg tega, tako Tanko, je novi zakon koaliciji potreben, ker ima RTV stalen vir prihodkov iz naročnin. Zdaj je bil ta denar namenjen za javno službo, po novem pa ne bo več tako, so prepričani v poslanski skupini SDS-a, kjer menijo, da bodo na svoj račun po novem prišli zasebni interesenti.

Zalokar Oražem: Vpliv politike bo manjši
Cvetka Zalokar Oražem je v imenu poslanske skupine Zaresa najprej dejala, da je zahteva za referendum legitimna, a hkrati kaže na to, da opozicija ne zamudi nobene možnosti, da bi ovirala zakonodajni postopek. Opozorila je, da je zdajšnjemu zakonu ob sprejemanju nasprotoval širok krog javnosti, zdajšnji predlog zakona pa še zdaleč ni mobiliziral tako širokega kroga nasprotnikov. Prav tako ne drži, da ga je pisala ena oseba; je plod usklajevanj in ne politizira, je navedla. Po njenem mnenju gre za bistven premik v organizaciji javnega servisa, medtem ko obljube nekdanje vladajoče koalicije niso prinesle tistega, kar so napovedovale.

Stari zakon je povečal politični vpliv nad upravljanjem RTV-ja, saj je državni zbor imenoval 21 od 29 članov programskega sveta; po novem bo DZ imenoval le tretjino oziroma pet članov, je opozorila.

Tudi pogodbe o zaposlitvi in delovna mesta bodo ostala enaka, je v imenu poslanske skupine Zaresa še dejala Zalokar Oražmova.

Kres: Zaposleni ne želijo sprememb
Gvido Kres, SLS, pa je dejal, da zdaj ni pravi trenutek za tak način odločanja, saj bi skrb morali posvetiti drugim težavam, povezanim zlasti z gospodarsko krizo. Imamo najbolj neodvisen državni medij na svetu, zato ni jasno, zakaj je ob vsaki spremembi vlade treba spremeniti tudi zakon o RTV-ju; verjetno zato, da RTV lahko pride v roke vsakokratne oblasti, je dejal.

Nova statusna oblika RTV-ja je po njegovem mnenju neke vrste eksperiment in zato neodgovoren. Na to, da ne želijo sprememb, naj bi kazala tudi volja novinarjev, saj naj bi novi status podprlo le okoli 22 odstotkov vprašanih v anketi.

Klavora: Odlok bomo podprli, a s pomisleki
Vasja Klavora, DeSUS, je povedal, da pravico do referenduma spoštujejo, zato bodo odlok podprli. Kljub temu pa ne more mimo tega, da se ne bi vprašal o finančnih posledicah tega in drugih referendumov. Le na redkih je bila udeležba tako visoka, da bi z gotovostjo rekli, da je bila volja volivcev večinsko izražena, je opozoril. Poleg tega je napovedanih še več referendumov, volivci pa bodo tega označili kot enega manj pomembnih, še menijo v poslanski skupini DeSUS-a, kjer opozarjajo tudi na to, da referendum prihaja prav v času krize, ki ljudem ne prizanaša, proračunu in s tem davkoplačevalcem pa nalaga še dodatne stroške.

Celovita nova podoba javnega RTV-ja je potrebna, dodaja Klavora. Med drugim morata biti po njegovih besedah zagotovljena politična neodvisnost in kakovosten program, novi zakon pa naj bi to tudi omogočal; poleg tega naj bi RTV-ju prinesel večjo avtonomijo in transparentnost.

Barovič: RTV bo plen vsakokratne oblasti
Bogdan Barovič, SNS, je dejal, da je prav, da se o preoblikovanju zavoda RTV izreče javnost, še posebej v času, ko politika kaže apetite po lastninjenju RTV-ja. Pomembno je predvsem, da si nacionalno radiotelevizijo uredimo sami; ta mora upoštevati želje in potrebe Slovenk ter Slovencev, je dodal.

Zakona po njegovem mnenju niso oblikovali strokovnjaki, saj so se tudi člani ekspertne skupine od njega distancirali, amnadmaji opozicije in sindikatov pa so bili zavrženi. Tudi vprašljivost skladnosti z ustavo koalicije ni skrbela, je prepričan.

Način imenovanja svetnikov in nadzornikov je v nasprotju s trditvami, da gre za depolitizacijo, je še dejal Barovič, ki je v imenu poslanske skupine dodal, da RTV tako postaja popoln politični plen vsakokratne oblasti.

Germič: Sedanji zakon napisal en poslanec
Ljubo Germič je v imenu poslanske skupine LDS-a povedal, da se je treba spomniti na to, kako je nastajal obstoječi zakon in na to, kako se je politika v delo RTV Slovenija vmešavala doslej. Na to naj bi kazalo že to, da je zdaj veljavni zakon spisal poslanec največje stranke nekdanje koalicije Branko Grims.

Z novim zakonom se spreminja statusna oblika RTV-ja, ki prinaša večjo pravno varnost, predvidljivost in jasnost. Uslužbenci ne bodo več javni uslužbenci, a v zdajšnjem sistemu to pomeni, da vlada lahko vpliva na njihov dohodkovni položaj in posledično na program, je dodal Germič. Pogodbe o zaposlitvi ostajajo v veljavi, prav tako se bodo za uslužbence dalje uporabljala določila zdaj veljavnih kolektivnih pogdob, je še opozoril.

Pristop k oblikovanju programskega sveta je po njegovih besedah mednarodno primerljiv. Svet RTV-ja bo poleg tega po njegovih besedah sestavljen po nestrankarskem ključu.

Odlok bodo podprli, a ne iz vsebinskih razlogov, temveč ker ga po ustavi moramo, je dodal.

Kontič: Opozicija skuša zavlačevati
Bojan Kontič, SD, pa je dejal, da zamisli, naj se referendum izvede v prihodnosti, ko bo dovolj predlogov, ne morejo podpreti; predlagatelji skušajo po njegovem mnenju z odlašanjem preprečiti reforme. O napovedanih spremembah je dejal, da je prav, da se dobiček deli med zaposlene; zakon pa obenem vsebuje varovalo, da nagrade vendarle ne bi bile previsoke, je navedel. Prav je, da so na dobičku udeleženi vsi, ne le tisti, ki imajo pogodbe s posebnimi določili, je dodal.

Glede storitev za pripadnike narodnih skupnosti nekdanje Jugoslavije pa je dejal, da je opozicija občutljiva za pravice tujih delavcev, ko pa se jih poimensko omeni v zakonu, jih to zmoti.

Glede zaposlenih je Kontič v imenu poslanske skupine SD-ja opozoril, da brez njihovega soglasja sprememb ne bo, saj za zdaj ostaja v veljavi zdajšnja kolektivna pogodba.

Tudi sami bodo glasovali za odlok, čeprav ga nimajo za potrebnega.

Zahteva vložena prejšnji teden
Predlagano referendumsko vprašanje se glasi: "Ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?"

Predlagatelji referenduma zakonu, ki ga je DZ sprejel 20. oktobra, nasprotujejo zaradi predvidenega statusnega položaja RTVS-ja, spremembe statusa zaposlenih in določil, ki predvidevajo posebne oddaje ali programe za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik Jugoslavije.

Že drugič na referendumu
Volivci smo o zakonu o RTV-ju že glasovali, in sicer leta 2005. Tako imenovani "Grimsov zakon" je takrat podprlo dobrih 50 odstotkov od nekaj več kot 500.000 volivcev, ki so glasovali.