Kot je ob vložitvi povedala odgovorna urednica Radia Študent Martina Dervarič, so zadovoljni, da so s tem prvim korakom odprli možnost javne razprave o tej problematiki. Zbiranje je bilo po njenih besedah kar naporno, sedemdnevni rok pa kratek. Čeprav je na začetku kazalo slabo, jim je nazadnje vendarle uspelo, podpise pa so zbirali na različnih koncih države.

Če je pobuda vložena v skladu z zakonom, predsednik DZ-ja v sedmih dneh o njej obvesti ministrstvo, pristojno za vodenje evidence volilne pravice, in določi koledarski rok, v katerem se zbirajo podpisi za zahtevo za razpis referenduma. Potrebnih je najmanj 40.000 overovljenih podpisov.

Ustavne spremembe referendumske ureditve sicer med drugim ne dopuščajo referenduma o zakonih o nujnih ukrepih za zagotovitev obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ali vsebina dopolnitve zakona o obrambi sodi med to določbo, ni popolnoma enoznačno. O tem sicer odloči DZ.

Kot so prepričani pobudniki referenduma, se z omenjeno dopolnitvijo begunci in nenadzorovani prehodi državne meje izkoriščajo za militarizacijo slovenske družbe in države, ki naj bi jo konec osemdesetih let prejšnjega stoletja utemeljila prav mirovniška civilna gibanja za demokracijo in človekove pravice.

Dopolnitev zakona o obrambi namreč omogoča, da lahko DZ - če to zahtevajo varnostne razmere - na predlog vlade odloči, da pripadniki Slovenske vojske skupaj s policijo izjemoma pri širšem varovanju državne meje tudi opozarjajo, napotujejo, začasno omejujejo gibanje oseb in sodelujejo pri obvladovanju skupin in množic.
Ministrica: Če se stanje spremeni ...
Ministrica za obrambo Andreja Katič je ob vložitvi pobude dejala, da je to demokratična pravica, "odločili so se, kot so se". "Vojska trenutno dobro sodeluje s policijo na podlagi obstoječega zakona o obrambi. S tem členom, ki je bil predviden, je bilo mišljeno, da bo vojska samo še dodatna pomoč policiji. Verjetno bomo morali to pomoč policiji, če bo potrebna, zdaj zagotoviti drugače, ne s slovensko vojsko," je ocenila.
O tem, kako naprej, bo vlada po njenih besedah verjetno razpravljala v četrtek. "Ima pa že predvidene različne ukrepe, ki naj bi se stopnjevali. Zdaj pač eden izmed teh verjetno odpade," je ugotovila.

Brglez potezo obžaluje
Predsednik DZ-ja Milan Brglez potezo Radia Študent obžaluje, so sporočili iz njegovega kabineta. Po njegovem mnenju bo glavna posledica morebitne neuveljavitve zakona to, da Slovenska vojska ne bo mogla intenzivneje pomagati policistom na terenu, ki so zaradi neutrudnega dela že zdaj na robu svojih moči. Več pojasnil bo Brglez posredoval na četrtkovi novinarski konferenci.

Še en referendum
Na obzorju je sicer še en referendum, saj so v torek v Koaliciji za otroke gre že zbrali več kot potrebnih 40.000 podpisov državljanov za referendum o noveli zakona o zakonski zvezi.

Obvestilo uredništva:

Zaradi številnih komentarjev in zagotavljanja čim višjih standardov razprave pod članki o begunski krizi smo se odločili, da komentiranje na portalu rtvslo.si omogočimo pod eno novico. Ne gre za cenzuro ali blokado, temveč za vzdrževanje ravni komunikacije na portalu javne RTV, ki je zavezana k takšnim merilom. Svoje mnenje o dogajanju z begunsko krizo lahko ob spoštovanju forumskih pravil MMC RTV SLO izrazite v komentarjih tukaj.