Dijaki liceja Franceta Prešerna, pedagoškega in družboslovnega liceja Antona Martina Slomška, trgovskega tehničnega zavoda Žige Zoisa in poklicnega zavoda Jožefa Stefana so teden dni vztrajali v prostorih šol in na ta način protestirali proti krčenju sredstev in posledično zapiranju šol.

Ukrepom ministrice Gelminijeve nasprotuje tudi senatorka Tamara Blažina iz Trsta, ki je senatu posredovala priporočilo o šolah s slovenskim učnim jezikom. Ob sprejetju dekreta pa je za spletno stran slomedia.it dejala: "V trenutku, ko je bil pravkar odobren dekret ministrice Gelminijeve, občutki niso najboljši. Dnevni red pa nekako obvezuje vlado, da pri nadaljnjih ukrepih upošteva specifičnost slovenskih šol v Italiji."

"Dekret hud udarec za manjšino"
Franco Juri iz poslanske skupine Zares je prepričan, da finančni rezi, ki jih napoveduje italijanska vlada, in, kot se je izrazil, "šolska reforma Gelmini" po vladnem dekretu, ki narekuje združitev šol, "pomeni hud udarec za manjšine in posebno za Slovence v Italiji".

"Posledica bo zapiranje nekaj 'malih' šol, ki so vendar življenjskega pomena za manjšino, tudi krčenje kadrov. Temu je treba dodati še poskus desne vlade (tudi deželne), da razvrednoti zaščitni zakon in da ponovno problematizira obstoj slovenske skupnosti v Videmski pokrajini (Benečija, Rezija, Kanalska dolina)," opozarja Juri.

Juri: To je nedopustno
Poslanec Zaresa še dodaja: "Vse to je nedopustno in v nasprotju z mednarodnimi sporazumi ter zakonskimi jamstvi." Na vprašanje, kako naj parlament in vlada ukrepata, pravi: "Vlada še deluje in parlament je že konstituiran. DZ ima predsednika, ki suvereno lahko obvesti italijanske sogovornike o slovenskih pričakovanjih."

"To lahko stori tudi predsednik republike. Aktivirati se mora diplomacija, v Italiji in EU-ju. Poslanci lahko prav tako izkoristimo vse politične možnosti, da pomagamo manjšini," je prepričan.

Jelinčič pripravljen tudi na načelo recipročnosti
Tudi Zmago Jelinčič Plemeniti iz SNS-a je odločen: "Absolutno nasprotujemo krčenju pravic slovenski manjšini v Italiji, pri tem pa upamo, da bo slovenska poslanka Demokratske stranke v italijanskem parlamentu uspela s pobudo, v kateri je že predlagala, da se iz tega zakona izvzame krčenje pravic slovenski manjšini."

Na vprašanje, kaj bodo storili, da bi zaščitili slovensko manjšino, pa Jelinčič pravi, da bo SNS, če bodo slovenski manjšini v Italiji resnično zmanjšali oziroma skrčili pravice, predlagali vladi uvedbo recipročnosti: "Zahtevali bomo prekinitev financiranja izredno obsežnih dejavnosti italijanske manjšine, kar praktično pomeni ukinitev večine njihovih šol, vrtcev, radia in televizije Koper - Capodistria."

"Slovenija bi morala zavzeti pokončno držo"
V poslanski skupini Socialnih demokratov so prepričani, da "gre za načrtovan manever, kako zaradi potrebe po zmanjševanju stroškov in siceršnje reforme italijanskega šolstva osiromašiti, ponekod pa celo onemogočiti izvajanje obstoječega modela dvojezičnega pouka".

V SD-ju so prepričani, da ima Slovenija "na voljo kar nekaj instrumentov in mehanizmov, prek katerih lahko in mora od Italije terjati ustreznejši odnos". Pri tem navajajo mednarodne organizacije, ki utemeljujejo standarde varovanja manjšinskih pravic - OZN, Svet Evrope in OVSE.

"Slovenija kot članica Sveta Evrope in tista, ki je prav tako ratificirala to konvencijo, ima pravico od Italije terjati ustrezno ravnanje," pravijo v SD-ju in dodajajo: "Ne nazadnje je Italija leta 2001 sprejela zakon o zaščiti slovenske jezikovne skupnosti v Italiji, ki se še vedno ne izvaja v celoti. Vsekakor bi Slovenija morala glede vseh teh zadev zavzeti bolj pokončno držo in od Italije terjati ustrezno ravnanje."

V Slovenski ljudski stranki od vlade pričakujejo ustrezen odgovor, saj slovenska manjšina ni le notranja zadeva Italije, menijo.

V LDS-u so zapisali, da je položaj slovenskih manjšin je zanje izjemno pomemben in bi se ga morala zavedati vsaka vlada. V predlogu koalicijske pogodbe se koalicijski partnerji zavezujejo k podpiranju ohranjanja in razvoja njihove identitete, celovitosti, povezanosti in avtonomnosti. Glede krčenja sredstev na italijanskih šolah mora Italija vsekakor imeti pred očmi posebno varstvo slovenske manjšine, ki vključuje zaščito in zagotavljanje pravic, ne pa njihovo krčenje. Vprašanje financiranja šolstva je notranja zadeva Italije, a napovedana šolska reforma bo imela, če ne bo uvedena izjema za našo manjšino, usodne posledice za šole s slovenskimi učitelji v Italiji, zato bi bilo prav, da naša vlada Italijo opozori na spoštovanje dogovorjene zaščite naše manjšine.

O njihovih stališčih do krčenja sredstev za slovensko manjšino v Italiji smo povprašali tudi predstavnike poslanskih skupin SDS-a in DeSUS-a, a nam še niso odgovorili.

Tanja Kozorog
tanja.kozorog@rtvslo.si