Minister za delo, družino in socialne zadeve Andrej Vizjak je javnosti predstavil izhodišča za reformo trga dela.

Vizjak je pojasnil, da so jih na ministrstvu k pripravi predloga reforme vodile predvsem razmere na trgu dela, za katerega naj bi bil značilen dualizem oz. velik prepad med zaposlitvami za nedoločen čas, ki nudijo delavcem visoko stopnjo varnosti, in drugimi,"preprožnimi" oblikami dela, za katere velja "divja fleksibilnost" in v katerih delajo predvsem prvi iskalci dela.

Ministrstvo je zato pripravilo predlog sprememb, za katere si želijo, da bi o njih potekala širša razprava in da bodo tudi delodajalci in delojemalci nanje podali svoja dopolnila.

Novost: Začasna in občasna dela
Ena bistvenih novosti v vladnem predlogu je uvedba enotne pogodbe za nedoločen čas, ki bi postala pravilo na trgu dela. Pogodba bi po Vizjakovih besedah predvidela tri obdobja zaposlitve: poskusno in prilagoditveno obdobje ter obdobje stabilnosti. V poskusnem obdobju, ki bi trajalo nekaj mesecev, bi bila možnost prekinitve najbolj prilagodljiva, v drugem pa se že pojavijo lastnosti zaposlitve za nedoločen čas, kar pomeni, da delodajalec ne bi več mogel brez razloga delavcu odpovedati pogodbe.

Kot pravi Vizjak, tako usoda zaposlenega ne bi bila več odvisna le od volje delodajalca, ki se lahko v zdajšnji ureditvi po preteku pogodbe za določen čas odloči, da je ne podaljša. Po novem naj bi zaposlovanje za določen čas postalo le še izjema, ki bi jo na primer uporabljali pri zaposlitvah, vezanih na mandat, in pri nadomeščanju porodniških odsotnosti.

Predlagajo tudi uvedbo začasnih in občasnih del, ki pa bi se opravljala le na nesistematiziranih delovnih mestih, za preprečitev zlorab pa bi bila predpisana delež ur in omejitev zaslužka delavcev. Začasna in občasna dela bi lahko opravljali redno zaposleni, upokojenci in brezposelni, vendar le prek zavoda za zaposlovanje.

Ministrstvo za enakomerno obdavčitev vseh del
Vizjak je prepričan, da je dobrodošla novost tudi to, da bodo omenjene delavce lahko prek zavoda za zaposlovanje najemale tudi fizične osebe, ki bodo potrebovale kakršno koli pomoč, npr. pri vsakodnevnih opravilih.

Na ministrstvu prav tako predlagajo, da bi bila vsa dela enako obdavčena, s čimer bi imeli delodajalci enake stroške z vsemi zaposlenimi. Določene oblike dela tako ne bi bile za delodajalce privlačnejše od drugih.

Na področju odpravnin in odpovednih rokov predlagajo prijavo delavcev na zavod za zaposlovanje že med odpovednim rokom in ustanovitev odpravninskega sklada na individualni osnovi, v katerega bi sredstva po principu solidarnosti prispevali delodajalci. Denar bi se po predlogu zbiral na tekočem računu vsakega delavca in bi mu bil izplačan, če bi delavec ostal brez zaposlitve. Na ta način bi preprečili, da bi delavci, katerih podjetje konča v stečaju, ostali brez odpravnin.

Vizjak: Ni res, da bo odpuščanje svobodnejše
Predlog predvideva tudi ukinitev obvezne prijave prostega delovnega mesta na zavodu za zaposlovanje. S tem želi ministrstvo razbremeniti delodajalce, ki imajo že vnaprej izbrane kandidate za določeno delovno mesto.

Na področju odpuščanja je Vizjak poudaril, da ne bi razširili vsebinskih razlogov za odpuščanje, ampak bi poenostaviti formalnosti v postopkih odpuščanja, ki naj bi bili trenutno zastavljeni tako, da jih še na ministrstvu ne znajo izpeljati tako, da bi se izognili sodnim sporom. "Ni res, da bo odpuščanje svobodnejše," je zatrdil.

Pri odmoru med delovnim časom pa ministrstvo predlaga, da se ta ne bi štel v delovni čas in da bi se plačilo odmora uredilo v kolektivnih pogodbah. Vizjak je pojasnil, da ni nujno, da takšen predlog pomeni poseg v zdajšnje stanje in da bo plačilo odmora stvar dogovora.

Smole: Glede na predstavitev gre za celovito prenovo
Vladne smernice sprememb je sicer v četrtek delodajalcem in sindikatom že predstavil premier Janez Janša. Delodajalci so s smernicami sprememb delovnopravne zakonodaje zadovoljni, sindikati ostajajo predvsem zelo previdni. Vladna izhodišča za reformo trga dela predvidevajo korenite spremembe, ki se ne bodo dotikale le zakona o delovnih razmerjih, temveč bodo širše, je po sestanku z Janšo dejal generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije Jože Smole.

"S predstavitvijo smo zelo zadovoljni, saj glede na predstavitev pri zakonu o delovnih razmerjih ne gre za kozmetične popravke, ampak za celovito prenovo, ki gre v veliki meri v smeri večje prožnosti trga dela, na kar v združenju opozarjamo že vrsto let," je poudaril Smole.

Po njegovih besedah se je do zdaj vrsto let delalo le na varnosti zaposlenih, zdaj pa je čas, da delovnopravna zakonodaja omogoči prožnost, saj bo to bistveno izboljšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva.

Cilj reforme lažje zaposlovanje
Sindikati so bili po sestanku slabše razpoloženi. Sekretar ZSSS-ja Miloš Utroša je pojasnil, da ostajajo pri smernicah predvsem izjemno previdni, saj si je za reformo treba vzeti čas, ker so odprte tudi stvari, ki so lahko "zelo nevarne, sploh če upoštevamo nekatere navade delodajalcev, ki že zdajšnje predpise izigravajo, jih ne upoštevajo, ne izvajajo".

Več podrobnosti o smernicah v četrtek ni bilo razkritih. Je pa Vizjak v preteklosti napovedal, da bodo cilji reforme trga dela lažje zaposlovanje in preprostejše delovnopravno razmerje ter manj mogočih oblik zaposlovanja.

Poudarek naj bi bil tudi na zmanjšanju ali odpravi razlik med zaposlitvijo za določen in nedoločen čas, preprostejših postopkih odpuščanja, hkrati pa ohranitvi varnosti zaposlenih, večji prožnosti pri razporejanju delovnega časa, zamenjavi delovnih mest in ustanovitvi sklada za odpravnine.