Leta 2012 je država na področju socialnih transferjev prihranila 103 milijone evrov, če se temu prišteje še leto 2013, vključno s septembrom, mirno lahko trdimo, da so prejemniki socialnih transferjev pomagali državi s 150 milijoni, ugotavlja Regvar.

Po njegovih izračunih bi dvoodstotno zmanjševanje vseh socialnih transferjev, ki jih je letos za 700 milijonov, prineslo približno 14 milijonov prihrankov. O tem, da je na vladni mizi predlog znižanj socialnih transferjev, krožijo neuradne informacije, ki smo jih preverjali tudi na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Ministrica: Možnosti varčevanja pri socialnih transferjih izčrpane
"Dogovori o proračunu še potekajo, ministrica dr. Kopač Mrak pa ob tem opozarja, da so možnosti varčevanja na področju socialnih transferjev bolj ali manj izčrpane," so se za MMC odzvali z ministrstva.

Kaj bi torej morebitno znižanje transferjev pomenilo za prejemnike različnih vrst socialnih dodatkov? "Ne verjamem, da bi se kaj usodnega zgodilo, če osebi, ki prejme socialno pomoč 260 evrov, to zmanjšate za pet evrov, kolikor pač znaša dva odstotka le-te. Morda je ne bo niti opazil. Če prejema ta transfer, je jasno, da si mora pomagati z delom na črno, mora si pomagati z neformalnimi oblikami kakršnega koli dela, sorodstveno mrežo, Rdečim križem, Karitasom. To seveda ni radikalen pristop, seveda tudi ni znak, da država spoštuje pravila, ki jih je sama sprejela," ugotavlja Regvar.
Brez transferjev bi bila četrtina državljanov revna
Maja letos je nastal program – Resolucija o nacionalnem programu socialnega varstva, ki govori o zmanjševanju revščine za 40 tisoč; maja je nastal tudi program reform, ki ga je vlada poslala v Bruselj in napovedala pomembno znižanje revščine.

Tukaj pa se je po mnenju Regvarja zgodil statističen paradoks: stopnja revščine je približno 13,6-odstotna, nizka stopnja pa je dosežena s transferji. Če teh transferjev ne bi bilo, bi bila stopnja revščine 24,2-odstotna. "Ker se obseg sredstev za transferje zmanjšuje, je ta 10-odstotni delež, ki ga država plačuje za zmanjševanje revščine, čedalje bolj omejen. Ko bodo prišli novi podatki jeseni, bodo eskalirali in si pulili lase, kaj je zdaj s tem, in se spraševali, ali smo Bangladeš ali nismo."

Prejemniki transferjev nimajo sindikata
"Žal prejemniki socialnih transferjev niso organizirani v sindikat, nihče jih ne zastopa in ne predstavljajo nekakšne sile v tej državi, v nasprotju s sindikatom javnega sektorja, ki ne bo nič izgubil pri plačah javnih uslužbencev, že 20 let pa obljublja floskule o zmanjševanju števila zaposlenih za en odstotek," pojasnjuje Regvar razloge, zakaj vlada Alenke Bratušek razmišlja o dvoodstotnem zmanjšanju socialnih transferjev, potem ko so varčevalne ukrepe desne vlade Janeza Janše močno kritizirali.
Ministrstvo: Zvišanje dodatkov mora potrditi vlada
Tudi ministrica za delo Anja Kopak Mrač je večkrat javno napovedala predlog zvišanja socialnih transferjev, njeno ministrstvo pa ga je že tudi pripravilo. Otroške dodatke za samohranilske družine so hoteli zvišati za od deset do 30 odstotkov, denimo. Kot so nam potrdili na ministrstvu, ta predlog Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih ostaja, a ga mora potrditi še vlada. "Zvišanje dodatka za enostarševske družine predvideva predlog novega Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - o predlogu zakona se je pred časom končala javna razprava -, ki pa ga mora sprejeti še vlada," so zapisali.
Kako delajo civilizirane države?
"Obljube in želje ministrstva so konstruktivne. Prav je, da bi se vsaj del tega uresničil. Verjamem, da je imela ministrica resne namene, ampak kaže, da tega država sploh ne zmore, in se to odraža v pritiskih na zmanjševanje transferjev. V vseh civiliziranih evropskih državah je to zadnji ukrep in večina držav ravna proticiklično: bolj je kriza, več investira v socialo. Pri nas pa ravnamo soglasno s krizo: bolj ko je kriza, bolj zmanjšujemo transferje, in to daje negativne rezultate," sklene Regvar pogovor za MMC.